Po hudem deževju, ki je konec novembra 2016 prizadelo severno Italijo, so bile mnoge vasi južno od mesta Moncalieri preplavljene z vodo. Ponekod je globina vode presegla pol metra. »Voda ni prizanesla nikomur in ničemur,« je poročal neki časopis. Lokalne oblasti so nemudoma evakuirale približno 1500 prebivalcev in po zaslugi hitrega odziva reševalnih ekip ni bilo smrtnih žrtev. Vendar pa so mnoge družine utrpele materialno škodo.

Ekipe krajevnih Prič so nemudoma zavihale rokave. Prizadetim družinam so pomagale tako, da so iz njihovih domov odstranjevale blato in naplavine ter reševale pohištvo in osebno imetje. Neki ekipi, ki je prinašala opremo in tople obroke, so oblasti dovolile, da gre po zaprti cesti in tako pomaga neki družini v stiski. Prostovoljci so priskočili na pomoč tako sovernikom kot tudi sosedom drugih veroizpovedi.

Na primer, v neki stanovanjski zgradbi je voda povsem zalila kletno etažo. Potem ko je intervencijska služba iz kleti prečrpala vodo, je številna ekipa Prič pomagala soverniku Antoniu in njegovi družini odstraniti naplavine iz njihovega dela kleti. Potem so prostovoljci pomagali še drugim stanovalcem. Postavili so se v živo verigo in v samo nekaj urah izpraznili vse kletne prostore. Vsi so zelo cenili njihovo pomoč. Ena od stanovalk, Viviana, je pristopila k Antonijevi ženi in ji s solzami v očeh hvaležno rekla: »Prosim, zahvalite se svojim bratom v našem imenu – res ste nekaj posebnega!«

Prebivalci neke vasi, ki so jo poplave še posebej hudo prizadele, so opazovali, kako ekipe Prič pomagajo poplavljencem. Nekatere od njih je to, kar so videli, ganilo in spodbudilo, da so Pričam prostovoljno pomagali pri odpravljanju posledic. Pri tem so z veseljem upoštevali navodila, ki jih je dajal vodja ekipe.

Dom nekega moškega je utrpel precejšnjo škodo, garaža pa je bila polna blata. Moški kar ni mogel verjeti, da je osem Prič štiri ure brez prestanka iz njegove garaže odstranjevalo naplavljen material. Hvaležen je objel nekatere od prostovoljcev in na socialnih medijih objavil zahvalo za njihovo »neprecenljivo pomoč«.

En prostovoljec, ki je Priča, poroča: »Pomagali smo mnogim našim sosedom, ki niso Priče. Mnogi od njih so v svojih 80. letih. Nekateri od njih so se nam s solzami v očeh zahvalili za to, kar smo naredili.« Eden od sosedov, ki je zelo dejaven v tamkajšnji katoliški župniji, je Pričam rekel, kako zelo ceni njihovo pomoč, in dodal: »Čudovito je bilo videti, da smo drug drugemu pomagali, pa čeprav nismo istega verskega prepričanja.« Neki drug moški je rekel: »Žal mi je, da ste znani samo po tem, da ob nedeljah zjutraj obiskujete ljudi, ne pa po tem, da drugim pomagate.«