Rodil sem se v Ugandi v okrožju Gomba. Tam so bili ljudje večinoma revni. V našem mestu ni bilo elektrike, zato smo uporabljali prenosne svetilke na gorivo.

 Moja starša, ki sta bila poljedelca, sta se iz Ugande preselila v Ruando. Pridelovala sta kavo in banane. Iz banan sta izdelovala priljubljeno pijačo waragi. Poleg tega sta vzrejala piščance, koze, prašiče in krave. Zaradi kulture in vzgoje sem bil prepričan, da mora biti žena vedno poslušna možu in ne sme nikoli izraziti svojega mnenja.

 Pri 23 letih sem se preselil v Ruando in tam z vrstniki začel zahajati v diskoteke. Eno sem obiskoval tako pogosto, da so mi izdali karto, s katero sem imel prost vstop. Užival sem tudi v filmih, ki so nazorno prikazovali nasilje. Okolje in zabava sta name vplivala tako, da sem postal nasilen in nemoralen ter na veliko užival alkohol. Leta 2000 sem začel živeti z mlado Skolastique Kabagwira in rodili so se nama trije otroci. Glede na svojo vzgojo sem od nje pričakoval, da poklekne pred mano vsakič, ko me pozdravi ali kaj prosi. Trdil sem tudi, da vse družinsko imetje pripada meni in da lahko z njim počnem, kar hočem. Pogosto sem zvečer šel ven in se vrnil okoli treh zjutraj, običajno pijan. Potrkal sem na vrata, in če mi Skolastique ni odprla dovolj hitro, sem jo pretepel.

 V tistem času sem delal kot nadzornik v nekem zasebnem podjetju za varovanje in sem dobro zaslužil. Skolastique me je skušala prepričati, da se ji pridružim v binkoštni cerkvi, saj je mislila, da se bom potem spremenil. Toda njena cerkev me ni zanimala. Namesto tega sem se zapletel v razmerje z drugo žensko. Moja krutost in nemoralno življenje sta Skolastique pripravila do tega, da je vzela najine tri otroke in se preselila k svojim staršem.

 Neki najin starejši prijatelj se je z mano pogovoril o mojem načinu življenja. Spodbudil me je, naj se vrnem k Skolastique. Rekel mi je, da si moji čudoviti otroci ne zaslužijo, da bi živeli ločeno od očeta. Zato sem leta 2005 prenehal popivati, končal razmerje z drugo žensko in se vrnil k Skolastique. Naslednje leto sva se poročila. Vendar sem bil še vedno nasilen do nje.

 Leta 2008 so se pri nas doma oglasile Jehovove priče in prisluhnil sem jim. Več mesecev je Joël, ki je Priča, redno prihajal k meni še z enim bratom, ki mu je ime Bonaventure. Imeli smo živahne svetopisemske pogovore. Postavljal sem veliko vprašanj, še zlasti glede knjige Razodetje. Pravzaprav sem skušal dokazati, da se Priče motijo. Vprašal sem na primer, kako lahko trdijo, da bo »velika množica ljudi«, omenjena v Razodetju 7:9, živela na zemlji, ko pa v isti vrstici piše, da bodo stali »pred [Božjim] prestolom in pred Jagnjetom«, Jezusom Kristusom. Joël je potrpežljivo odgovarjal na moja vprašanja. Pokazal mi je Izaija 66:1, kjer Bog za zemljo pravi, da je njegov »podnožnik«. Torej velika množica stoji na zemlji pred Božjim prestolom. Poleg tega sem prebral Psalm 37:29, kjer piše, da bodo pravični večno živeli na zemlji.

 Navsezadnje sem sprejel svetopisemski tečaj. Z mano in Skolastique je preučeval Bonaventure. Med preučevanjem Svetega pisma je v meni zrasla želja, da naredim spremembe v življenju. Naučil sem se spoštljivo ravnati z ženo. Nič več nisem zahteval, da poklekne pred mano, ko me pozdravi ali kaj prosi. Nehal sem trditi, da vse družinsko imetje pripada meni. Tudi nasilnih filmov nisem več gledal. Te spremembe niso bile enostavne in so terjale precej samoobvladanja in ponižnosti.

 Nekaj let pred tem sem Christiana, ki je najstarejši od najinih otrok, poslal živet k sorodnikom v Ugandi. Toda ko sem prebral 5. Mojzesovo 6:4–7, sem spoznal, da sva z ženo pred Bogom odgovorna, da skrbiva za svoje otroke. K temu spada tudi to, da jih poučujeva o Božjih načelih. Kako zelo smo bili veseli s sinom, ko se je vrnil domov!

 Spoznal sem, da je Jehova usmiljen Bog, in prepričan sem, da mi je odpustil vse moje napačno razmišljanje in ravnanje v preteklosti. Zelo sem vesel, da se mi je Skolastique pridružila pri preučevanju Svetega pisma. Svoje življenje sva posvetila Jehovu in se krstila 4. decembra 2010. Zdaj zaupava drug drugemu in z veseljem v družini udejanjava svetopisemska načela. Žena je zelo vesela, da se takoj po službi vrnem domov ter da sem do nje prijazen in spoštljiv. Prav tako ceni to, da sem se odločil, da ne bom več pil alkohola, in da nisem več krut. Od leta 2015, ko sem bil postavljen za starešina, v občini pomagam kot duhovni pastir. Imava pet otrok in trije so se že krstili.

 Ko sem začel preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami, nisem kar slepo verjel temu, kar so me učile. Vendar so name naredili vtis s tem, da so mi na vprašanja odgovarjali s Svetim pismom. S Skolastique sva spoznala, da morajo tisti, ki pravijo, da služijo pravemu Bogu, živeti po njegovih merilih, ne pa po svoje. Res sem hvaležen Jehovu, da me je pritegnil k sebi in da zdaj pripadam njegovi duhovni družini. Ko pomislim na svoje življenje, sem prepričan, da lahko vsak iskren človek z Božjo pomočjo naredi spremembe, ki so potrebne za to, da lahko ugaja Bogu.