Daiane je ena od Jehovovih prič in je polnočasna oznanjevalka v Braziliji. Ko je nekega dne oznanjevala po telefonu, sta se oglasila mlada zakonca, ki sta pokazala zanimanje. Povedala sta ji, da se bosta preselila v oddaljeno vas, ki je brez elektrike in interneta. Poleg tega tam ne živi nobena Jehovova priča. Da bi lahko nadaljevali pogovore o Svetem pismu, sta ji dala številko telefonske govorilnice v tej vasi in dogovorili so se za dan in uro, ko ju bo Daiane poklicala.

 Ob dogovorjenem času je Daiane poklicala telefonsko govorilnico in zakonca sta se oglasila. V naslednjih dveh tednih so po telefonu imeli še tri razprave o Svetem pismu.

 Ampak ko je kasneje klicala, se ta par ni več oglasil. Kljub temu Daiane ni obupala, še naprej je trikrat na teden poklicala telefonsko govorilnico in se pogovarjala o Svetem pismu z osebo, ki se je oglasila. Tako je lahko začela kar nekaj svetopisemskih tečajev z ljudmi v tej vasi.

 Nekega dne, ko sta Daiane in njen mož vodila svetopisemski tečaj z mladim moškim po telefonu v govorilnici, je vodja cerkve te vasi slišal njihovo razpravo. Da bi bolje slišal pogovor, je stopil zraven svetopisemskega učenca. Potem je vodja cerkve prosil, da bi govoril z Daiane in njenim možem. To, kar je slišal, mu je bilo tako všeč, da je tudi sam želel svetopisemski tečaj.

 Sčasoma sta Daiane in njen mož v tej oddaljeni vasi vodila šest svetopisemskih tečajev po telefonu, vključno s tečajem z vodjo cerkve. Dva učenca sta v tej govorilnici tudi že poslušala krščanske shode. Eden od njiju je celo naredil klop, da bi učenci med tečajem lahko sedeli.

 Daiane in njen mož sta zelo hvaležna, da sta lahko sporočilo o Kraljestvu delila z ljudmi v tej oddaljeni vasi. Daiane pravi: »Jehova lahko poskrbi, da dobra novica doseže vsako osebo, tudi če ta živi v oddaljenem kraju.«