Zarina, ki je Jehovova priča, se je po krstu iz Rusije vrnila v svojo domovino v Srednji Aziji. Odločena je bila, da bo hčeri poučevala o svoji veri. Ker ni imela dovolj denarja, je morala živeti v enosobnem stanovanju s starši ter bratom in njegovo ženo. Starši so ji rekli, da ne sme poučevati hčerk o svetopisemski resnici. Tudi njima so rekli, naj z mamo ne govorita o Svetem pismu.

 Zarina je veliko premišljevala o tem, kako lahko pomaga hčerama spoznati Jehova. (Pregovori 1:8) Goreče je molila k Jehovu in ga prosila za vodstvo in modrost. Nato je v skladu s svojimi molitvami tudi ravnala. S hčerama je hodila na kratke sprehode in se pogovarjala o lepotah stvarstva. To jima je pomagalo, da sta se začeli zanimati za Stvarnika.

 Nato se je Zarina domislila, kako bi lahko s pomočjo knjige Kaj Sveto pismo v resnici uči? a še naprej negovala njuno zanimanje. Iz knjige je na listke prepisala odstavke in vprašanja ter pripisala še nekaj misli, da bi hčerama pomagala bolje razumeti gradivo. Listke in svinčnik je skrivala pod pralnim strojem v kopalnici. Ko sta bili hčeri v kopalnici, sta prebrali odstavke in napisali odgovore.

Zarini je tako uspelo s hčerama preučiti dve poglavji knjige Sveto pismo uči, nato pa so se vse tri preselile v drugo stanovanje. Tam je lahko vzgajala hčeri brez vmešavanja drugih. Oktobra 2016 sta se obe krstili. Veseli sta, da je mama ravnala modro in preudarno, ko ju je duhovno hranila.