Poroka dveh Jehovovih prič je običajno preprost in dostojanstven obred, katerega del je tudi kratek svetopisemski govor. Poročnemu obredu lahko sledi družabno srečanje oziroma svatba, kjer se povabljenim morda postreže hrana. a Tudi Jezus se je v začetku svojega delovanja udeležil takšnega poročnega slavja v mestu Kana. (Janez 2:1–11)

•  Kako poteka poročni obred?

•  Kje se poročajo Jehovove priče?

•  Kdo se lahko udeleži poroke?

•  Ali veljajo kakšna pravila oblačenja?

•  Ali naj gostje prinesejo darila?

•  Ali se bo na poroki nazdravljalo?

•  Ali gostje na ženina in nevesto mečejo riž ali konfete?

•  Ali bo na poroki kaj hrane in pijače?

•  Ali bo na poroki glasba ali ples?

•  Ali Jehovove priče praznujejo obletnice poroke?

 Najpomembnejši del poročnega obreda je poročni govor, ki ga ima nekdo od Jehovovih prič in traja približno 30 minut. V tem prisrčnem in spodbudnem govoru je poudarjeno, kako lahko nasveti iz Svetega pisma paru pomagajo, da bo njun zakon trajen, srečen in ljubeč. (Efežanom 5:33)

 V mnogih deželah vlada pooblasti koga od Jehovovih prič, da lahko sklepa zakonske zveze. V takšnem primeru par proti koncu govora izreče poročno zaobljubo. Morda tudi drug drugemu nadeneta poročna prstana. Potem tisti, ki je pooblaščen za sklepanje zakonskih zvez, razglasi, da sta postala mož in žena.

 V nekaterih deželah pa je po zakonu obvezen civilni obred. Ta del ženin in nevesta opravita nedolgo pred poročnim govorom v kraljestveni dvorani. Če med civilnim obredom nista izrekla poročne zaobljube, jo lahko izrečeta proti koncu govora v dvorani. Če pa sta se že zaobljubila, se lahko odločita, da bosta poročno zaobljubo v dvorani ponovila, vendar naj bi v tem primeru govorila v pretekliku in s tem pokazala, da sta si to obljubo že izrekla. Po koncu govora sledi zaključna molitev s prošnjo Bogu, naj blagoslovi mladoporočenca.

 Mnoge Priče želijo imeti poročni obred v kraljestveni dvorani, če je to mogoče. b Če se par odloči, da bo imel po govoru še poročno zabavo, za to izbere drugo lokacijo.

 Kadar poročni obred poteka v kraljestveni dvorani, to običajno pomeni, da je odprt za javnost in da lahko pridejo tako Priče kot tisti, ki niso Priče. Če se par odloči za svatbo, pa tja pridejo samo povabljeni gostje.

 Za udeležbo na poroki v kraljestveni dvorani sicer ni določenih kakšnih posebnih pravil oblačenja, vendar pa se Jehovove priče vedno trudimo upoštevati svetopisemski nasvet, naj se oblačimo preprosto, spodobno in dostojanstveno. Zelo cenimo, če to upoštevajo tudi drugi gostje. (1. Timoteju 2:9) Seveda enaka načela veljajo za obleko na svatbi, če se par odloči, da jo bo imel.

 Sveto pismo spodbuja k darežljivosti oziroma radodarnosti. (Psalm 37:21) Jehovove priče z veseljem dajemo in prejemamo poročna darila. (Luka 6:38) Vendar pa se izogibamo temu, da bi zaprošali za darila ali pa javno objavljali, kdo je kaj daroval. (Matej 6:3, 4; 2. Korinčanom 9:7; 1. Petrovo 3:8) Takšno ravnanje je v nasprotju s svetopisemskimi načeli, poleg tega pa bi se zaradi tega lahko gostje počutili neprijetno.

 Ne. Jehovove priče ne nazdravljamo, saj ta navada izvira iz običajev krive religije. c Priče dobre želje paru izrazimo na druge načine.

 Ne. V nekaterih krajih je običaj, da svatje na mladoporočenca mečejo riž, konfete ali kaj podobnega. Prepričani so, da bo to paru prineslo srečo, veselje in dolgo življenje. Toda Jehovove priče se izogibamo običajem, ki so povezani s praznoverjem. Med te spada tudi to, da bi drugim voščili »vso srečo«, saj je to v nasprotju s svetopisemskimi načeli. (Izaija 65:11)

 Pri poročnem obredu, ki poteka v kraljestveni dvorani, ni hrane in pijače. Nekateri pari se odločijo, da bodo po obredu priredili poročno zabavo, kjer bo morda obrok ali prigrizki. (Pridigar 9:7) Če se odločijo, da bodo stregli alkohol, poskrbijo, da bo na voljo v zmernih količinah in to samo tistim, ki so po zakonu dovolj stari, da ga lahko uživajo. (Luka 21:34; Rimljanom 13:1, 13)

 Če bo par imel poročno zabavo, se lahko odloči, da bo na njej tudi glasba in ples. (Pridigar 3:4) Izbrala bosta glasbo, ki jima je všeč in je morda odraz njune kulture, hkrati pa se bosta prepričala, da ne bo kvarno vplivala na njune goste. Tudi pri poročnem obredu v kraljestveni dvorani se običajno predvaja glasba s svetopisemskim besedilom.

 Svetopisemska načela niti ne podpirajo praznovanja obletnice poroke niti temu ne nasprotujejo, zato se vsak par sam odloči, ali bo obletnico praznoval ali ne. Če se zakonca odločita, da jo bosta praznovala, bosta to storila bodisi sama ali pa skupaj z družino in prijatelji.