Zmota: Jehovove priče ne verjamejo v medicino oziroma v zdravljenje.

 Dejstvo: Zase in za svojo družino želimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo. Kadar imamo težave z zdravjem, se obrnemo na zdravnike, ki znajo nuditi zdravstveno in kirurško oskrbo brez uporabe krvi. Cenimo napredek na področju medicine. Pravzaprav se brezkrvne terapije, ki so jih razvili zaradi pacientov, ki so Jehovove priče, sedaj uporabljajo v dobro vseh. V mnogih državah ima lahko sedaj vsak pacient možnost, da se ogne s transfuzijo povezanim tveganjem, na primer boleznim, ki se prenašajo s krvjo, imunološkim reakcijam in človeškim napakam.

 Zmota: Jehovove priče verjamejo, da bo vera posameznika ozdravila bolezni.

 Dejstvo: Ne izvajamo zdravljenja z vero.

 Zmota: Nesprejemanje transfuzije krvi je zelo drago.

 Dejstvo: Zdravljenje brez transfuzije krvi je stroškovno ugodno. a

 Zmota: Mnoge Priče, med njimi so tudi otroci, vsako leto umrejo, zato ker zavračajo transfuzijo krvi.

 Dejstvo: Ta izjava je popolnoma neutemeljena. Kirurgi redno izvajajo tudi bolj zapletene posege, kot na primer operacije na srcu, ortopedske operacije in presaditve organov, ne da bi pri tem pacientom dali transfuzijo. b Pacienti, ki niso prejeli transfuzije, med katerimi so tudi otroci, pogosto okrevajo enako dobro ali celo bolje kot tisti, ki so jo prejeli. c V vsakem primeru pa nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo pacient umrl, ker je zavrnil kri, ali da bo preživel, ker jo je sprejel.

 To vprašanje je povezano z našo vero, ne pa z medicino. Tako Stara zaveza kot tudi Nova jasno zapovedujeta, naj se zdržujemo krvi. (1. Mojzesova 9:4; 3. Mojzesova 17:10; 5. Mojzesova 12:23; Apostolska dela 15:28, 29) Poleg tega kri z Božjega stališča predstavlja življenje. (3. Mojzesova 17:14) Zato naša odločitev, da ne bomo sprejeli krvi, ni povezana le s poslušnostjo Bogu, ampak tudi s spoštovanjem do njega kot vira življenja.

 Nekoč so zdravstveni delavci na splošno na metode za zmanjšanje potrebe po transfuziji, imenovane tudi brezkrvna medicina, gledali kot na ekstremistične, celo samomorilske, toda to se v zadnjih letih spreminja. Na primer, leta 2004 je v članku, ki je izšel v publikaciji, namenjeni izobraževanju zdravnikov, pisalo: »Mnoge tehnike, ki so jih razvili z namenom, da bi zdravili Jehovove priče, bodo v naslednjih letih postale stalna praksa.« d V članku, ki je leta 2010 izšel v reviji Heart, Lung and Circulation, je pisalo: »‚Brezkrvna kirurgija‘ ne bi smela biti omejena samo na J[ehovove] p[riče], ampak bi morala postati sestavni del vsakodnevne kirurške prakse.«

 Na tisoče zdravnikov po vsem svetu sedaj uporablja tehnike za čim manjšo izgubo krvi, zato da lahko zapletene operacije opravijo brez transfuzije. Takšne alternativne tehnike se uporabljajo celo v državah v razvoju, zahtevajo pa jih tudi številni pacienti, ki niso Jehovove priče.