Tistih, ki so se krstili in tako postali Jehovove priče, vendar drugim ne oznanjujejo več in so se morda celo nehali družiti s soverniki, se ne ogibamo. Pravzaprav se trudimo z njimi ostati v stiku in jim poskušamo ponovno vzbuditi zanimanje za duhovnost.

 Posameznik, ki stori resen greh, ni kar avtomatsko izobčen. Toda če kdo od krščenih Prič ravna v nasprotju s svetopisemskimi moralnimi merili in se svojih dejanj ne kesa, se bomo takšnega ogibali oziroma ga izobčili. Sveto pismo jasno pravi: »Odstranite hudobneža izmed sebe!« (1. Korinčanom 5:13)

 Kaj, če je mož izobčen, njegova žena in otroci pa so še vedno Jehovove priče? Verske vezi, ki so povezovale družino, se spremenijo, krvne vezi pa ostanejo. Zakonska zveza se ohrani, in družinski člani si še naprej izkazujejo normalno naklonjenost in sodelujejo v družinskih zadevah.

 Izobčeni posamezniki se lahko udeležijo naših verskih srečanj. Če želijo, jim lahko občinski starešine svetujejo v zvezi z duhovnostjo. Cilj je vsakemu posamezniku pomagati, da ponovno ustreza pogojem za Jehovovo pričo. Izobčeni posamezniki, ki opustijo neprimerno ravnanje in pokažejo, da si iskreno želijo živeti po svetopisemskih merilih, imajo vedno možnost ponovno postati Jehovove priče.