Jehovove priče ne praznujemo rojstnih dni, saj smo prepričani, da takšna praznovanja Bogu niso všeč. Čeprav Sveto pismo izrecno ne prepoveduje praznovanja rojstnih dni, pa nam pomaga razmisliti o ključnih značilnostih takšnih praznovanj in razumeti, kako nanje gleda Bog. Razmislite o štirih takšnih vidikih in z njimi povezanimi svetopisemskimi načeli.

1.   Praznovanje rojstnih dni ima poganske korenine. Glede na neki leksikon o folklori, mitologiji in legendah ta praznovanja izvirajo iz prepričanja, da imajo »zli duhovi in zlobne sile priložnost napasti slavljenca« na njegov rojstni dan ter da »prisotnost prijateljev in voščila pomagajo slavljenca zaščititi«. (Funk & Wagnalls Standard Dictionary of Folklore, Mythology, and Legend) V knjigi The Lore of Birthdays piše, da so bili v preteklosti podatki o dnevu rojstva zelo pomembni, »ker je bil datum rojstva bistven za sestavljanje horoskopa«, ki je temeljilo na »skrivnostni vedi, astrologiji«. V tej knjigi še piše: »Sveče za rojstni dan imajo po ljudskem verovanju posebno magično moč, ki uresničuje želje.«

    Vendar pa Sveto pismo obsoja ukvarjanje z magijo, vedeževanjem, spiritizmom ali s čim takšnim. (5. Mojzesova 18:14; Galačanom 5:19–21) Pravzaprav je eden od razlogov, zakaj je Bog obsodil starodavno mesto Babilon, ravno ta, da so se njegovi prebivalci ukvarjali z astrologijo, ki je oblika vedeževanja. (Izaija 47:11–15) Jehovove priče se ne ukvarjamo pretirano z izvorom čisto vsakega običaja. Kadar pa Sveto pismo daje takšne jasne smernice, jih upoštevamo.

2.   Prvi kristjani niso praznovali rojstnih dni. V knjigi The World Book Encyclopedia za prve kristjane beremo, da so »praznovanje rojstnega dne, pa naj je bil od kogar koli, imeli za poganski običaj«. Biblija pokaže, da so apostoli in drugi, ki jih je poučeval sam Jezus, oblikovali vzorec, po katerem bi se morali ravnati vsi kristjani. (2. Tesaloničanom 3:6)

3.   Edini dogodek, ki bi se ga kristjani morali spominjati, ni rojstvo, ampak smrt – smrt Jezusa Kristusa. (Luka 22:17–20) To sploh ni presenetljivo, saj Sveto pismo pravi, da je »dan smrti boljši od dneva rojstva«. (Pridigar 7:1) Jezus si je pred svojo smrtjo pridobil dobro ime pri Jehovu, zato je imel dan njegove smrti večjo vrednost kot pa dan njegovega rojstva. (Hebrejcem 1:4)

4.   Sveto pismo nikjer ne omenja, da bi Božji služabniki praznovali rojstne dni. Ne gre za to, da bi bilo v Svetem pismu to pomotoma izpuščeno, saj ta knjiga poroča o dveh praznovanjih rojstnega dne posameznikov, ki nista častila Boga. Vendar pa sta oba dogodka predstavljena v negativni luči. (1. Mojzesova 40:20–22; Marko 6:21–29)

 Tako kot vsi dobri starši tudi Priče svojim otrokom izkazujejo ljubezen skozi celo leto, med drugim jim tudi dajejo darila in organizirajo prijetna srečanja. Poskušajo posnemati Boga, ki daje popoln zgled s tem, da svojim otrokom spontano daje dobre reči. (Matej 7:11) Kot pokažejo spodnji komentarji, otroci Prič ne menijo, da so za kaj prikrajšani:

•   »Bolj zabavno je dobiti darilo takrat, ko ga najmanj pričakuješ.« (Tammy, 12 let)

•   »Čeprav za rojstni dan ne dobim daril, pa mi jih starša kupujeta ob drugih priložnostih. To mi je všeč, saj me s tem presenetita.« (Gregory, 11 let)

•   »Ali res mislite, da dobra zabava pomeni deset minut, nekaj tortic in pesem? Morali bi priti k nam domov, pa bi videli, kaj je prava zabava!« (Eric, 6 let)