Zmota: Jehovove priče niso kristjani, zato ne praznujejo velike noči.

 Dejstvo: Verjamemo, da je Jezus Kristus naš rešitelj, in po svojih najboljših močeh se trudimo, »da bi hodili natančno po njegovih stopinjah«. (1. Petrovo 2:21; Luka 2:11)

 Zmota: Ne verjamejo, da je bil Jezus obujen od mrtvih.

 Dejstvo: Verjamemo v Jezusovo vstajenje; za nas je temelj krščanske vere in pri svojem oznanjevanju ga postavljamo v ospredje. (1. Korinčanom 15:3, 4, 12–15)

 Zmota: Ni jim mar, da njihovi otroci zamujajo vse veselje, ki je povezano z velikonočnimi prazniki.

 Dejstvo: Zelo imamo radi svoje otroke – po svojih najboljših močeh si prizadevamo, da bi jih vzgojili in jim pomagali biti srečni. (Titu 2:4)

•   Praznovanje velike noči ne temelji na Svetem pismu.

•   Jezus je zapovedal, naj se spominjamo njegove smrti, ne pa vstajenja. Vsako leto na obletnico njegove smrti, kot pride po biblijskem lunarnem koledarju, obhajamo spominsko slovesnost. (Luka 22:19, 20)

•   Velikonočni običaji imajo korenine v staroveških obredih plodnosti, zato verjamemo, da je praznovanje velike noči za Boga nesprejemljivo. Bog zahteva, da smo vdani samo njemu, in zanj je žaljivo, če v bogočastje vključimo nekaj, česar ne odobrava. (2. Mojzesova 20:5; 1. kraljev 18:21)

 Verjamemo, da naša odločitev, da ne praznujemo velike noči, trdno temelji na Svetem pismu, ki nas spodbuja, naj raje uporabimo »modrost in premišljenost«, kot pa da se enostavno držimo človeških tradicij. (Pregovori 3:21; Matej 15:3) Drugim pojasnimo svoje verovanje glede velike noči, kadar nas glede tega vprašajo, vendar pa tudi spoštujemo posameznikovo pravico, da se sam odloči, kako bo ravnal. (1. Petrovo 3:15)