1. Jehova brez razlik v goste sprejme vse;

s prav vsemi je enak, brez protekcije.

Dež daje, sonce, vse, nikomur brani ne;

z dobroto napolnjuje srce.

Ko v stiski se usmilimo bližnjega,

sinovi smo Očeta vsedobrega.

Dobroto to nam Bog odprtih vrne rok,

če dobrotljivi smo iz srca.

2. Ne veš, kaj dobrega se lahko zgodi,

če komu v škripcih kdaj že pomagal si.

Čeprav nam tujci so, jim z gostoljubnostjo

v njih stiski ponudímo rokó.

Kot nékdaj Lidija jih povabimo,

pod našo streho mir naj spet najdejo.

Naš Oče dobro ve, kdo gostoljuben je,

kdo res usmiljen je kakor on.