1. Jezus nas ljubil je tako,

da pustil je za nas nebo.

Pri ljudeh je živel, vse z njimi delil,

kaj je res, je vselej učil.

Vsem vsak čas je v tolažbo bil,

ozdravljal jih, grehov umil.

Nalogi zvest je do konca ostal

in zraven dejal: To hočem!

2. Še nas je Bog obdaroval,

nam zvestega sužnja poslal,

da bi vkup se veselo vsi trudili,

krotkim da pomagali bi.

V stiski pa naš bližnji spozna,

če ljubimo res iz srca.

Če sirota kdaj vpraša te, vdova,

zakaj to, povej: Ker hočem!