Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pesem št. 88

Otroke nam je zaupal Bog

Otroke nam je zaupal Bog

(Psalm 127:3–5)

1. Ko otrok na svet priveka,

sta presrečna starša, jima je v čast,

a le pozabiti ne smeta,

to njuno ni, ni njuna last.

To dar je, dar pač od Jehova;

on Vir življenja je, ljubezni vse.

On starše uči, jim priporoča,

kaj modro vzgajati pravi se.

(PRIPEV)

Zaupal Bog ti dar presvet je;

na skrb zaklad si živ dobil.

Otroku sam dal največ boš, če

o Bogu ga boš poučil.

2. Kar nam Bog zapoveduje,

vedno ti sam najprej v srcu imej.

O tem govôri sinu, hčeri;

to skrb imej, za čast si štej.

Govôri jima še po poti,

ko ste pokonci in ko greste spat.

Naj spremlja ju še dolga leta,

naj zvesta, srečna sta še takrat.

(PRIPEV)

Zaupal Bog ti dar presvet je;

na skrb zaklad si živ dobil.

Otroku sam dal največ boš, če

o Bogu ga boš poučil.