Pesem št. 122
Z brati so nas mirijade
1. Z brati so nas mirijade, tisočev tisoči:
vsak zase priča zvesta; čvrsti, značajni vsi.
Že so nas mirijade, vse večja množica;
vseh smo stanov in vseh narodov: hválimo Stvarnika.
2. Z brati so nas mirijade: zemljo obhajamo
z dobro novico o boljšem, da se vsi rešijo.
Če oznanilo kdaj se vèndar pretežko zdi,
Jezus poživlja nas in bodrí; mir dá, razbremeni.
3. Z brati so nas mirijade, skupaj pred Bogom smo,
na zêmlje mu dvorišču noč in dan služimo.
Že so nas mirijade, družno oznanjamo:
resda na zemlji, pa z Bogom tu le sodelujemo.
(Glej tudi Iza. 52:7; Mat. 11:29; Raz. 7:15.)