PESEM 75
»Tukaj sem, pošlji mene!«
-
1. Ime Boga prezira se,
hudobni res ga sramote.
Za mnoge krut je, brez moči.
»Boga sploh ni,« se govori.
Kdo Bogu bo opral ime?
Kdo veselil mu bo srce?
(1. REFREN)
»Gospod, glej, tu sem, pošlji me!
Ti peti hočem hvalnice.
Saj večje ne poznam časti, Bog.
Oče, tu sem, pošlji me!«
-
2. Ljudem se Bog počasen zdi,
strahu pred njim nikjer več ni.
Častijo les in kamenje,
slavijo kralje zemeljske.
Kdo jim oznani Božji dan,
da stopijo na pravo stran?
(2. REFREN)
»Gospod, glej, tu sem, pošlji me!
Ni strah me posvariti vse.
Saj večje ne poznam časti, Bog.
Oče, tu sem, pošlji me!«
-
3. Ponižni zdaj zdihujejo,
krivic premnogih siti so.
Resnice srčno si žele,
da mir napolni jim srce.
Kdo potolažit šel jih bo,
pravico da dočakajo?
(3. REFREN)
»Gospod, glej, tu sem, pošlji me!
Učil ponižne bom prav vse.
Saj večje ne poznam časti, Bog.
Oče, tu sem, pošlji me!«
