Kadar vrata odpre otrok, bi mu morali reči, da bi radi govorili z njegovimi starši. Tako pokažemo spoštovanje do njihove avtoritete. (Prg 6:20) Če nas otrok povabi, naj vstopimo, bi morali povabilo odkloniti. Če starši niso dosegljivi, bi se morali vrniti kdaj drugič.

Če je otrok starejši – morda sredi oziroma proti koncu najstniških let – bi mu še vedno bilo primerno reči, da bi radi govorili z njegovimi starši. Če ti niso dosegljivi, bi ga lahko vprašali, ali mu dovolijo, da si sam izbira čtivo. Če mu dovolijo, mu lahko ponudimo literaturo in ga morda usmerimo na jw.org.

Ko ponovno obiščemo mladega, ki je pokazal zanimanje, bi ga morali vprašati, ali lahko govorimo z njegovimi starši. Tako jim bomo lahko pojasnili namen našega obiska in jim iz Svetega pisma pokazali zaupanja vredne in zanesljive nasvete za družine. (Ps 119:86, 138) S spoštovanjem in uvidevnostjo do njegovih staršev bomo dobro pričevali in morda tako dobili še druge priložnosti, da bomo družini oznanjevali dobro novico. (1Pt 2:12)