Kaj se naučimo iz tega, da Bog dopušča hudobijo
Sedmo poglavje
Kaj se naučimo iz tega, da Bog dopušča hudobijo
1., 2. a) Kako bi vplivalo na nas, če bi Jehova usmrtil upornike takoj v Edenu? b) Kaj ljubečega nam je Jehova omogočil?
»MALO je dni življenja mojega in hudi so bili,« je rekel patriarh Jakob. (1. Mojzesova 47:9) Job je podobno dejal, da je človek »kratkih dni in dosita ima nadlog«. (Job 14:1) Tako kot Jakob in Job tudi večina ljudi med nami doživlja težave, krivice in celo velike nesreče. Toda s tem, da smo se rodili, nam Bog ni naredil krivice. Resda nimamo popolnega uma in telesa, niti rajskega doma, kakršnega sta na začetku imela Adam in Eva. Toda razmisli, kaj bi bilo, če bi ju Jehova takoj po uporu usmrtil? Resda ne bi bilo bolezni, žalosti oziroma smrti, toda tudi človeštva ne bi bilo. Mi se sploh ne bi rodili. Bog je Adamu in Evi milostno dovolil roditi otroke, četudi so ti podedovali nepopolnost. Po Kristusu pa je Jehova poskrbel, da lahko dobimo nazaj to, kar je Adam izgubil – večno življenje na rajski zemlji. (Janez 10:10; Rimljanom 5:12)
2 Kako nas spodbuja to, da se lahko veselimo večnega življenja v rajskem okolju novega sveta, kjer ne bo bolezni, žalosti, bolečine, smrti, niti hudobnih ljudi! (Pregovori 2:21, 22, SSP; Razodetje 21:4, 5) Toda iz biblijskega poročila izvemo, da je z našo osebno rešitvijo, ki je za nas in za Jehova zelo pomembna, povezano še nekaj pomembnejšega.
Zaradi njegovega velikega imena
3. Kaj je povezano z izpolnitvijo Jehovovega namena z zemljo in človeštvom?
3 Izpolnitev namena, ki ga ima Bog glede zemlje in človeštva, je povezana z njegovim imenom. Ime Jehova pomeni »On povzroča, da postaja«. Njegovo ime torej zajema njegov sloves, da je Vesoljni suveren, Namenjevalec in Bog resnice. Zaradi položaja, ki ga ima Jehova, je za mir in dobro celotnega vesolja nujno, da se njegovo ime in vse, kar to ime zajema, povsem zasluženo spoštuje ter da ga vsakdo uboga.
4. Kaj je zajemal Jehovov namen z zemljo?
4 Jehova je Adamu in Evi po njuni ustvaritvi dal nalogo, ki naj bi jo izpolnila. Jasno jima je povedal, da njegov namen ni le ta, da si podvržeta vso zemljo in tako razširita meje raja, temveč da jo tudi poselita s svojimi potomci. (1. Mojzesova 1:28) Ali bo njun greh preprečil izpolnitev tega namena? Kako bi se osramotilo ime vsemogočnega Jehova, če ne bi mogel izpolniti svojega namena z zemljo in človeštvom!
5. a) Kdaj naj bi umrla prva človeka, če bi jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega? b) Kako je Jehova izpolnil svoje besede, zapisane v Prvi Mojzesovi knjigi 2:17, in ob tem upošteval svoj namen glede zemlje?
5 Jehova je Adama in Evo posvaril, da bosta, če bi bila neposlušna in jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega, umrla še »tisti dan«, ko bosta jedla od njega. (1. Mojzesova 2:17) Jehova je držal svojo besedo in ju še istega dne, ko sta grešila, poklical na odgovornost ter nad njima izrekel smrtno obsodbo. Z Božjega gledišča sta Adam in Eva tisti dan umrla. Vendar jima je Jehova zaradi izpolnitve svojega namena z zemljo dovolil, da sta si lahko, preden sta dobesedno umrla, ustvarila družino. Vseeno pa se je Adamovo življenje končalo znotraj enega ‚dneva‘, ker je lahko pred Bogom 1000 let kakor en dan, Adam pa je umrl star 930 let. (2. Petrov 3:8; 1. Mojzesova 5:3–5) Tako se je potrdila resničnost Jehovovih besed glede tega, kdaj naj bi bila kazen izvršena, hkrati pa njuna smrt ni preprečila izpolnitve njegovega namena z zemljo. Nepopolnim ljudem, tudi hudobnim, pa je bilo s tem dovoljeno nekaj časa živeti.
6., 7. a) Zakaj Jehova glede na Drugo Mojzesovo knjigo 9:15, 16 dopušča, da hudobni nekaj časa živijo? b) Kako je Jehova pokazal svojo moč v primeru faraona in kako je Njegovo ime zaslovelo? c) Kaj se bo zgodilo z uničenjem sedanje hudobne stvarnosti?
6 To, zakaj je Bog dopustil hudobnim še naprej živeti, se vidi tudi iz besed, ki jih je v Mojzesovih dneh Jehova izrekel egiptovskemu vladarju. Ko faraon ni dovolil, da bi Izraelovi sinovi zapustili Egipt, ga Jehova ni takoj odstranil. Nad deželo je poslal deset nadlog, ki so osupljivo razodevale Njegovo moč. Ko je faraona opozoril pred sedmo nadlogo, mu je dejal, da bi ga lahko skupaj z njegovim ljudstvom z lahkoto izbrisal s površja zemlje. »Ali,« je rekel Jehova, »zaradi tega sem te ohranil, da ti pokažem svojo moč ter da se razglasi ime moje po vsej zemlji.« (2. Mojzesova 9:15, 16)
7 Ko je Jehova rešil Izraelce, je njegovo ime resnično zaslovelo. (Jozue 2:1, 9–11) To, kar je storil takrat, ni utonilo v pozabo niti do danes, skoraj 3500 let pozneje. Takrat ni bilo razodeto le osebno ime Jehova, temveč tudi resnica o tistem, ki to ime nosi. Jehova je zaslovel kot Bog, ki drži svoje obljube in ukrepa v korist svojih služabnikov. (Jozue 23:14) Pokazal je, da zaradi njegove neomejene moči nič ne more preprečiti njegovega namena. (Izaija 14:24, 27) Zato smo lahko prepričani, da bo kmalu ukrepal v korist svojih zvestih služabnikov, tako da bo uničil celotno Satanovo hudobno stvarnost. Ta prikaz neomejene moči in slava, ki jo bo to dejanje prineslo Jehovovemu imenu, ne bosta nikoli pozabljena. Koristi bodo večne. (Ezekiel 38:23; Razodetje 19:1, 2)
‚O globočina Božje modrosti!‘
8. O katerih dejavnikih naj bi razmislili, kot nas k temu spodbuja Pavel?
8 Apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom postavlja naslednje vprašanje: »Je li mar krivičnost pri Bogu?« Odločno odgovarja: »Nikakor ne.« Pavel nato opozarja na Božje usmiljenje in omenja Jehovove besede glede tega, zakaj je faraona še pustil živeti. Odkriva tudi, da smo ljudje kakor glina v lončarjevih rokah. Zatem pa pravi: ‚Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo, da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo. . .? ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov.‘ (Rimljanom 9:14–24)
9. a) Kdo so »posode jeze, pripravljene za pogubo«? b) Zakaj je bil Jehova zelo potrpežljiv z nasprotniki in kako dobro se bodo stvari iztekle za tiste, ki ga ljubijo?
9 Vsi, ki od upora v Edenu nasprotujejo Jehovu in njegovim zakonom, so »posode jeze, pripravljene za pogubo«. Jehova je vse odtlej potrpežljiv. Hudobni so ga zaradi njegovega ravnanja zasmehovali, preganjali njegove služabnike in celo umorili njegovega Sina. Jehova se je zelo obvladal in tako dopustil dovolj časa, da celotno stvarstvo povsem spozna pogubne posledice upora proti Bogu in od Boga neodvisnega človeškega vladanja. Hkrati pa je z Jezusovo smrtjo priskrbel sredstvo za odrešitev poslušnega človeštva in za to, da bi ‚uničil Hudičeva dela‘. (1. Janezov 3:8, SSP; Hebrejcem 2:14, 15)
10. Zakaj Jehova prenaša hudobne že preteklih 1900 let?
10 Jehova »posode jeze« nadalje prenaša že več kot 1900 let od Jezusovega vstajenja in odlaša z njihovim uničenjem. Zakaj? En razlog je ta, da pripravlja tiste, ki bodo združeni z Jezusom Kristusom v njegovem nebeškem Kraljestvu. Teh je 144.000 in so ‚posode usmiljenja‘, o katerih je govoril apostol Pavel. Najprej so bili povabljeni posamezniki izmed Judov, da bi sestavljali ta nebeški razred. Pozneje pa je Bog povabil ljudi izmed poganskih narodov. Jehova ni nobenega od njih prisilil k temu, naj mu služi. Je pa nekaterim tistih, ki so se s hvaležnostjo odzvali na njegove ljubeče priprave, dal prednost, da bodo lahko skupaj z njegovim Sinom vladali v nebeškem Kraljestvu. Pripravljanje tega nebeškega razreda se sedaj bliža svojemu koncu. (Lukež 22:29; Razodetje 14:1–4)
11. a) Kateri skupini že sedaj koristi Jehovova potrpežljivost? b) Kakšno korist bodo od nje imeli mrtvi?
11 Kako pa je s prebivalci zemlje? Jehova je v svoji potrpežljivosti omogočil tudi zbiranje ‚velike množice‘ iz vseh narodov. Ta sedaj šteje več milijonov. Jehova je obljubil, da bodo pripadniki tega zemeljskega razreda preživeli konec te stvarnosti z upanjem na večno življenje na rajski zemlji. (Razodetje 7:9, 10; Psalm 37:29, NW; Janez 10:16) V od Boga določenem času bodo obujeni tudi številni mrtvi in vsi ti bodo dobili priložnost postati zemeljski podložniki nebeškega Kraljestva. Božja Beseda v Dejanjih apostolov 24:15 napoveduje: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Janez 5:28, 29)
12. a) Kaj smo se o Jehovu naučili od njegovega prenašanja hudobije? b) Kaj meniš glede tega, kako Jehova vse to rešuje?
12 Ali je v vsem tem kaj nepravičnega? Ne, ker je Bog s tem, da zadržuje uničenje hudobnih oziroma ‚posod jeze‘, usmiljen do drugih, kar je v skladu z njegovim namenom. To odkriva, kako je milosten in ljubeč. Poleg tega smo se tudi mi v tem času, ko opazujemo izpolnjevanje njegovega namena, veliko naučili o samem Jehovu. Občudujemo različne vidike njegove osebnosti, ki se ob tem razkrivajo – njegovo pravico, usmiljenje, potrpežljivost in mnogotero modrost. To, kako modro Jehova rešuje sporno vprašanje vesoljne suverenosti (njegove pravice do vladanja), bo večno pričalo o dejstvu, da je njegov način vladanja najboljši. Skupaj z apostolom Pavlom pravimo: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33)
Priložnost, da pokažemo vdanost
13. Kakšno priložnost imamo, kadar trpimo, in kaj nam bo pomagalo, da se bomo takrat modro odzvali?
13 Danes mnogo Božjih služabnikov doživlja kaj, zaradi česar trpijo. To se jim še naprej dogaja, ker Bog še ni uničil hudobije in uvedel napovedane obnove človeštva. Ali naj bi bili zaradi tega zagrenjeni? Ali pa lahko na takšne razmere gledamo kot na priložnosti, da tudi mi dokažemo, da je Hudič lažnivec? Takšno gledišče bomo lahko imeli, če bomo razmišljali o naslednjem pozivu: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Satan, ki sramoti Jehova, je trdil, da bodo ljudje, če bodo utrpeli gmotno izgubo ali če bodo telesno trpeli, za to krivili Boga, ga celo prekleli. (Job 1:9–11; 2:4, 5; oboje SSP) Ko smo Jehovu zvestovdani kljub stiskam, kažemo, da te obtožbe za nas ne veljajo, s čimer razveseljujemo njegovo srce.
14. Kako nam lahko koristi, če se v preizkušnjah zanašamo na Jehova?
14 Če se v preizkušnjah zanašamo na Jehova, lahko razvijemo dragocene lastnosti. Jezus se je na primer iz tega, kar je pretrpel, »naučil poslušnosti«, kot se je ni še nikoli prej. Tudi mi se lahko učimo iz preizkušenj, tako da razvijamo potrpežljivost, zdržljivost ter še bolj razumemo in cenimo Jehovove pravične poti. (Hebrejcem 5:8, 9, SSP; 12:11; Jakob 1:2–4)
15. Kako lahko to, da nadloge potrpežljivo prestanemo, koristi drugim?
15 Drugi bodo opazili, kako ravnamo. Nekateri bodo morda zaradi tega, kar smo prestali iz ljubezni do pravičnosti, sčasoma spoznali, kdo so danes pravi kristjani. In ko se nam bodo pridružili pri čaščenju, bodo lahko zaradi tega blagoslovljeni z večnim življenjem. (Matevž 25:34–36, 40, 46) Jehova in njegov Sin želita, da bi ljudje to tudi dobili.
16. Kako je naš pogled na nadloge, ki jih doživljamo, povezan z enotnostjo?
16 Kako dobro je, kadar celo na težavne okoliščine gledamo kot na priložnosti, da pokažemo svojo vdanost Jehovu in da sodelujemo pri dovršitvi njegove volje! S takšnim ravnanjem lahko dokažemo, da se resnično bližamo enotnosti z Bogom in Kristusom. Jezus je za vse prave kristjane molil k Jehovu: »Ne prosim pa samo za te [njegove takratne učence], ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene: da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno.« (Janez 17:20, 21)
17. O čem smo lahko prepričani, če smo zvestovdani Jehovu?
17 Če smo Jehovu zvestovdani, nas bo obilo nagradil. Njegova Beseda pravi: »Bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:58) V njej tudi piše: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega.« (Hebrejcem 6:10) V Jakobovem listu 5:11 pa piše: »Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju. O stanovitnosti Jobovi ste čuli in konec Gospodov [kako je to končal Jehova, NW] ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen.« Kakšen je torej bil konec za Joba? »In GOSPOD je blagoslovil poslednje življenje Jobovo bolj nego prejšnje.« (Job 42:10–16) Da, Jehova »poplača [nagradi, NW] tiste, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6, SSP) In pričakujemo lahko zares izredno nagrado – večno življenje na rajski zemlji!
18. Kaj se bo nazadnje zgodilo z vsemi bolečimi spomini, ki jih morda imamo?
18 Božja kraljestvena vlada bo popravila vso škodo, ki jo je v zadnjih tisočletjih utrpela človeška družina. Veselje, ki mu bomo takrat priča, bo daleč odtehtalo vsako trpljenje, ki ga doživljamo sedaj. Ne bo nas vznemirjal niti en slab spomin na preteklo trpljenje. Boleče spomine bodo postopoma zatrle krepilne misli in dejavnosti, ki bodo napolnjevale vsakdanje življenje ljudi v novem svetu. Jehova objavlja: »Jaz ustvarjam nova nebesa [novo nebeško kraljestveno vlado nad človeštvom] in zemljo novo [pravično človeško družbo], in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel. Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam.« Da, v Jehovovem novem svetu bodo pravični lahko rekli: »Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje.« (Izaija 14:7; 65:17, 18)
Za ponovitev
• Kako Jehova, medtem ko dopušča zlo, primerno kaže veliko spoštovanje do svojega imena?
• Kako je Bog s tem, ker prenaša »posode jeze«, omogočil, da smo lahko tudi mi deležni njegovega usmiljenja?
• Kaj naj bi si prizadevali videti v okoliščinah, v katerih osebno trpimo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 67]
Jehova »je blagoslovil poslednje življenje Jobovo bolj nego prejšnje«
