Šestnajsto poglavje

‚Med seboj se močno ljubite‘

1. Kaj pogosto naredi vtis na tiste, ki pridejo prvič na shod Jehovovih prič?

NA LJUDI, ki pridejo prvič na shod Jehovovih prič, pogosto naredi vtis ljubezen, ki jo tam vidijo. Opazijo jo, ko jih drugi pozdravijo, in v prijetnem druženju. To ljubezen opazijo tudi obiskovalci naših zborovanj. Neki novinar je o enem zborovanju pisal: ‚Nihče ni bil pod vplivom drog ali alkohola. Ni bilo slišati nobenega vpitja. Nobenega porivanja. Nobenega prerivanja. Nobenega preklinjanja ali psovanja. Nobenih umazanih šal ali prostaškega govorjenja. Niti malo z dimom nasičenega zraka. Nobene kraje. Nikogar, ki bi na trato odvrgel pločevinko. Bilo je zares neobičajno.‘ Vse to je dokaz ljubezni, takšne ljubezni, ki ‚se ne vede nespodobno in ne išče svojega‘. (1. Korinčanom 13:4–8)

2. a) Kaj naj bi se sčasoma očitno videlo glede tega, kako kažemo ljubezen? b) Kakšno ljubezen si moramo privzgajati, če želimo posnemati Kristusa?

² Bratovska ljubezen je razpoznavni znak pravih kristjanov. (Janez 13:35) Ko duhovno rastemo, se učimo še bolj izražati ljubezen. Apostol Pavel je molil za to, da bi ljubezen sokristjanov ‚še bolj in bolj rasla‘. (Filipljanom 1:9) Apostol Janez je pojasnil, da bi naša ljubezen morala biti požrtvovalna. Napisal je: »V tem smo spoznali ljubezen, da je on [Božji Sin] dal življenje za nas;  tudi mi moramo dati življenje za brate.« (1. Janezov 3:16; Janez 15:12, 13) Ali bi resnično dali življenje za naše brate in sestre? Večinoma to res ni treba, toda koliko smo se pripravljeni potruditi, da bi jim pomagali, tudi ko nam to najbolj ne ustreza?

3. a) Kako bi lahko še bolj ljubili brate in sestre? b) Zakaj je nujno, da se sedaj med seboj močno ljubimo?

³ Poleg tega, da z deli odsevamo požrtvovalnost, pa bi morali biti tudi pristno naklonjeni našim bratom in sestram. Božja Beseda nas spodbuja: »Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega.« (Rimljanom 12:10) Do nekaterih ljudi vsi mi tako čutimo. Toda ali bi se lahko naučili, da bi bili tako milosrčni tudi do drugih? Medtem ko se vse bolj bliža konec te stare stvarnosti, je nujno, da se še bolj zbližamo s sokristjani. Biblija pravi: »Vsega konec pa se je približal. [. . .] Pred vsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj [se med seboj močno ljubite, NW], ker ljubezen pokriva grehov obilost.« (1. Petrov 4:7, 8)

Ko se pojavijo problemi

4. a) Zakaj se lahko med soverniki v občini pojavijo problemi? b) Kaj dobrega se lahko zgodi, če udejanjamo biblijski nasvet, četudi se moramo za to potruditi?

⁴ Dokler smo nepopolni, se bo seveda še dogajalo, da bomo druge s čim prizadeli. Pa tudi naši bratje in sestre bodo morda tako ali drugače grešili proti nam. (1. Janezov 1:8) Kaj naj bi naredil, če se boš kdaj znašel v takšnih okoliščinah? V Svetem pismu lahko najdeš potrebno vodstvo. Toda morda se to, kar v njem piše, ne bo ujemalo s tem, k čemur se nagibamo zaradi naše nepopolnosti. (Rimljanom 7:21–23) Če si bomo vseeno  močno prizadevali udejanjati biblijski nasvet, bomo dokazali, da iskreno želimo ugajati Jehovu. Ob takšnem ravnanju pa bomo druge še bolj ljubili.

5. Zakaj ne bi smeli vrniti milo za drago, če nas kdo prizadene?

⁵ Užaljeni ljudje včasih razmišljajo, kako bi povrnili tistemu, ki jih je ranil. Toda s tem zadevo samo še poslabšajo. Če je treba komu kaj poplačati, bi to morali prepustiti Bogu. (Pregovori 24:29; Rimljanom 12:17–21) Drugi morda nočejo več imeti stikov s tistim, ki jih je užalil. Vendar s sočastilci ne bi smeli tako ravnati, saj je to, ali bo naše lastno čaščenje sprejemljivo, med drugim odvisno od tega, ali ljubimo naše brate in sestre. (1. Janezov 4:20) Zato je Pavel pisal: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi.« (Kološanom 3:13) Ali lahko to narediš?

6. a) Kolikokrat naj bi odpustili našemu bratu ali sestri? b) Česa naj bi se zavedali, kar nam bo pomagalo prav ravnati, ko kdo zagreši proti nam?

⁶ Kaj pa, če kdo vedno znova greši proti nam, vendar ne dela velikih grehov, zaradi katerih bi lahko bil izobčen? Apostol Peter je predlagal, naj takšne manjše grehe odpustimo »do sedemkrat«. Toda Jezus je rekel: ‚Ne do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat sedemkrat.‘ Opozoril je na to, koliko večji je naš dolg do Boga v primerjavi s tem, kar bi nam lahko bil dolžan kateri koli človek. (Matevž 18:21–35) Proti Bogu grešimo vsak dan na mnogo načinov – včasih s kakšnim sebičnim dejanjem, s tem, kar rečemo ali mislimo, ali pa s tem, da ne naredimo, kar bi morali – in se niti ne zavedamo,  da grešimo. (Rimljanom 3:23) Toda Bog je še naprej usmiljen z nami. (Psalm 103:10–14; 130:3, 4) Pričakuje, da tudi mi tako ravnamo drug z drugim. (Matevž 6:14, 15; Efežanom 4:1–3) Potem bomo izkazovali takšno ljubezen, ki »si ne zapominja krivice« (NW). (1. Korinčanom 13:4, 5; 1. Petrov 3:8, 9)

7. Kaj naj bi naredili, če ima kateri brat kaj proti nam?

⁷ Včasih morda do nekega brata nimamo negativnih občutkov, ugotovimo pa, da ima on nekaj proti nam. Lahko se odločimo, da bomo ‚to pokrili z ljubeznijo‘, kot predlaga Prvi Petrov list 4:8. Ali pa lahko prevzamemo pobudo, se z njim pogovorimo in skušamo obnoviti miren odnos. (Matevž 5:23, 24)

8. Kaj lahko naredimo, če sovernik počne kaj, kar nas vznemirja?

⁸ Morda kateri sovernik počne kaj, kar ne vznemirja samo tebe, temveč tudi druge. Ali ne bi bilo dobro, da bi se z njim pogovoril? Morda. Če mu sam prijazno pojasniš problem, bo to morda prineslo dober rezultat. Vendar bi se predtem moral vprašati: ‚Ali on res dela kaj nesvetopisemskega? Ali pa je problem predvsem v tem, da sta moje okolje in vzgoja drugačna od njegovega?‘ Pazi, da ne boš postavljal lastnih meril in nato po njih sodil. (Jakob 4:11, 12) Jehova nepristransko sprejema ljudi z vsakovrstno preteklostjo in je potrpežljiv z njimi, ko duhovno rastejo.

9. a) Kdo se posveti hudim prestopkom v občini? b) Kdaj je prizadeti odgovoren za to, da prvi ukrepa, in s kakšnim ciljem?

⁹ Če pa kdo v občini zagreši velik prestopek, na primer nemoralo, bi temu nemudoma morali posvetiti  pozornost. Kdo pa? Starešine. (Jakob 5:14, 15) Vendar če je bil storjen greh proti posamezniku, morda pri poslu ali pa z zlorabo jezika, potem bi prizadeti moral najprej poskusiti sam stopiti do krivca. (Matevž 18:15) Če se s tem zadeva ne reši, je treba nadalje ravnati tako, kot je to opisano v Matevževem evangeliju 18:16, 17. Ljubezen do brata, ki je grešil, in želja, da bi ga ‚pridobili‘, nam bosta pomagali, da bomo pri tem poskušali doseči njegovo srce. (Pregovori 16:23)

10. Kaj nam bo pomagalo prav gledati na problem, kadar se ta pojavi?

¹⁰ Kadar se pojavi problem, pa naj je velik ali majhen, nam pomaga, če poizkušamo razumeti, kako nanj gleda  Jehova. On ne odobrava greha v nikakršni obliki in ob svojem času bo tiste, ki neskesano hudo grešijo, odstranil iz svoje organizacije. Vendar ne pozabimo, da v malem vsi grešimo, zato potrebujemo njegovo potrpežljivost in usmiljenje. Jehova nam tako daje zgled, ki naj bi ga posnemali, ko drugi grešijo proti nam. Kadar smo usmiljeni, odsevamo njegovo ljubezen. (Efežanom 5:1, 2)

Iščimo poti, da bi se ‚razširili‘

11. Zakaj je Pavel spodbujal Korinčane, naj se ‚razširijo‘?

¹¹ Pavel je več mesecev krepil občino v Korintu v Grčiji. Močno si je prizadeval, da bi pomagal tamkajšnjim bratom in sestram ter jih je ljubil. Toda nekateri do njega niso čutili topline. Bili so zelo kritični. Spodbujal jih je, naj se v izražanju naklonjenosti ‚razširijo‘. (2. Korinčanom 6:11–13; 12:15) Dobro je, da vsi razmislimo o tem, koliko kažemo ljubezen do drugih in koliko iščemo poti, da bi se razširili. (1. Janezov 3:14)

12. Kako lahko rastemo v ljubezni do vseh v občini?

¹² Ali je v naši občini kaj takšnih, s katerimi se težko zbližamo? Če si na vso moč prizadevamo spregledati kakršne koli osebnostne razlike (kot bi radi, da drugi to naredijo za nas), lahko to pripomore k prisrčnejšemu medsebojnemu odnosu. Naši občutki do njih se lahko izboljšajo tudi, če iščemo pri njih dobre lastnosti in se nanje osredinjamo. To bo zagotovo povzročilo, da bo naša ljubezen do njih rasla. (Lukež 6:32, 33, 36)

13. Kako se lahko razširimo v izražanju ljubezni do članov naše občine?

¹³ Priznamo lahko, da smo v tem, koliko lahko naredimo za druge, omejeni. Morda ne moremo na vsakem  shodu pozdraviti vsakogar. Ko povabimo prijatelje na obed, mogoče ne moremo zajeti vseh. Toda ali bi se lahko razširili tako, da bi komu v občini namenili samo nekaj minut in se z njim bolje seznanili? Ali bi lahko tu in tam povabili koga, ki ga ne poznamo dobro, da bi šel z nami v terensko strežbo?

14. Kako lahko kažemo, da močno ljubimo druge, ko smo med kristjani, ki jih nismo še nikoli srečali?

¹⁴ Dobra priložnost, da se razširimo v ljubezni, so krščanska zborovanja. Navzočih je morda več tisoč. Resda z vsemi ne moremo priti v stik, lahko pa z vedenjem kažemo, da dajemo njihovo dobro pred naše lastno ugodje. Med odmori se lahko osebno zanimamo za druge, tako da prevzamemo pobudo in se seznanimo s tistimi, ki so okoli nas. Nekoč bodo vsi na zemlji bratje in sestre, ki bodo složno častili pravega Boga in Očeta vseh. Kako radostno doživetje bo to, da se bomo lahko spoznali! Močna ljubezen nas bo spodbujala, da bomo to želeli narediti. Zakaj ne bi začeli že sedaj?

Za ponovitev

• Kako naj bi kristjani reševali medsebojne probleme, ko pride do njih, in zakaj?

• Na katerih področjih bi se morala večati tudi naša ljubezen, medtem ko duhovno rastemo?

• Kako lahko močno ljubimo tudi druge in ne le omejen krog prijateljev?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 148]

Krščanska ljubezen se izraža na mnoge načine, na primer na občinskih shodih