Moč vstajenjskega upanja
Deveto Poglavje
Moč vstajenjskega upanja
1. Kakšna bi bila prihodnost mrtvih, če ne bi bilo vstajenjskega upanja?
ALI ti je smrt že vzela koga od ljubljenih? Če ne bi bilo vstajenja, ne bi bilo nobenega upanja, da bi jih spet videl. Ostali bi v stanju, ki ga Biblija opisuje z besedami: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti [grobu], kamor greš.« (Propovednik 9:5, 10)
2. Kakšen čudovit obet omogoča vstajenje?
2 Jehova je neštetim množicam ljudi, ki so umrli, z vstajenjem milostno omogočil nekaj neprecenljivega – vrnili se bodo od mrtvih in se veselili večnega življenja. To pomeni, da se lahko veseliš v privlačnem upanju, da boš nekoč v Božjem novem svetu spet s svojimi dragimi, ki so pozaspali v smrt. (Marko 5:35, 41, 42; Dejanja 9:36–41)
3. a) Kako vse se je vstajenje izkazalo za pomembno pri izpolnjevanju Jehovovega namena? b) Kdaj nam je vstajenjsko upanje še posebej vir moči?
3 Zaradi vstajenja se nam ni treba bolestno bati smrti. Jehova lahko dovoli Satanu, da zveste služabnike, ne da bi jim povzročil trajno škodo, preizkusi do konca in tako poskuša dokazati resničnost svoje zlobne obtožbe, da »vse, kar ima človek, da za življenje svoje«. (Job 2:4) Jezus je bil zvest Bogu do same smrti, zato ga je Bog obudil v nebeško življenje. Tako je lahko vrednost svoje popolne človeške žrtve predložil pred prestol svojega Očeta v nebesih, kar lahko nam reši življenje. Zaradi vstajenja imajo tisti iz ‚male črede‘ kot Kristusovi sodediči upanje, da bodo združeni z njim v nebeškem Kraljestvu. (Lukež 12:32) Drugi pa lahko upajo na vstajenje, da bodo večno živeli na rajski zemlji. (Psalm 37:11, 29) Za vse kristjane je vstajenje vir moči, »ki presega običajno«, kadar se spoprijemajo s preizkušnjami, zaradi katerih zrejo smrti v oči. (2. Korinčanom 4:7, NW)
Zakaj je bistveno za krščansko verovanje
4. a) V kakšnem smislu je vstajenje »osnovni nauk«? b) Kaj vstajenje pomeni svetu na splošno?
4 V Listu Hebrejcem 6:1, 2, NW, piše, da je vstajenje »osnovni nauk«. Je del temelja vere, brez katerega ne moremo nikoli postati zreli kristjani. (1. Korinčanom 15:16–19) Vendar pa je svetu na splošno biblijski nauk o vstajenju tuj. Ker ljudem manjka duhovnosti, jih vse več meni, da je resnično samo to življenje. Zato živijo za užitke. Potem so tu še pripadniki tradicionalnih ver, znotraj in zunaj tako imenovanega krščanstva, ki mislijo, da imajo nesmrtno dušo. Vendar tega verovanja ni mogoče uskladiti z biblijskim naukom o vstajenju, saj vstajenje, če bi ljudje imeli nesmrtno dušo, ne bi bilo potrebno. Poskus, da bi ti zamisli združili, ljudi prej bega, kakor pa jih navdaja z upanjem. Kako lahko pomagamo odkritosrčnim ljudem, ki želijo spoznati resnico?
5. a) Kaj mora človek vedeti, preden lahko doume vstajenjsko upanje? b) S katerimi svetopisemskimi stavki bi pojasnil, kaj je duša in v kakšnem stanju so mrtvi? c) Kaj se lahko stori, kadar človek uporablja biblijski prevod, ki na videz zakriva resnico?
5 Preden lahko takšni doumejo, kako čudovita priprava je vstajenje, morajo prav razumeti, kaj je duša in v kakšnem stanju so mrtvi. Pogosto je človeku, ki je lačen biblijske resnice, to jasno že po nekaj prebranih svetopisemskih vrsticah. (1. Mojzesova 2:7; Psalm 146:3, 4; Ezekiel 18:4) Toda nekateri sodobni biblijski prevodi in razlagalne izdaje Biblije zakrivajo resnico o duši. Zato je morda treba pregledati izraze v izvirnih jezikih, v katerih je bila pisana Biblija.
6. Kako bi lahko nekomu pomagal razumeti, kaj je duša?
6 Pri tem še posebej koristi New World Translation, ker hebrejsko besedo néfeš in njeno grško ustreznico psyché dosledno prevaja z »duša«. V dodatku tega prevoda so navedeni mnogi biblijski stavki, kjer se pojavljata ti besedi. Mnogo drugih biblijskih prevodov, tudi slovenskih, ni doslednih, ti besedi ne prevajajo le z »duša«, ampak tudi s »stvar«, »bitje«, »človek« in »življenje«; »moja néfeš« je lahko prevedena z ‚jaz‘ in »tvoja néfeš« s ‚ti‘. Iskren učenec bo ob primerjanju drugih biblijskih prevodov z New World Translation laže ugotovil, da se besedi, ki se iz izvirnega jezika prevajata z »duša«, nanašata tako na ljudi kot na živali. Nikoli pa ne izražata zamisli, da je duša nekaj nevidnega, neotipljivega, kar lahko ob smrti uide iz telesa in nekje zavestno obstaja naprej.
7. Kako bi iz Biblije pojasnil stanje tistih, ki so v šeolu? Hadu? Geheni?
7 New World Translation prav tako dosledno prevaja hebrejski izraz šeʼóhl s »šeol«, grški izraz háides s »had« in géenna z »gehena«. »Šeol« je sopomenka besedi »had«. (Psalm 16:10; Dejanja 2:27; oboje NW) Biblija jasno pove, da se tako šeol kot had nanašata na splošni grob človeštva ter sta povezana s smrtjo, ne z življenjem. (Psalm 89:48; Razodetje 20:13; oboje NW) Sveto pismo tudi kaže na možnost vrnitve iz splošnega groba z vstajenjem. (Job 14:13; Dejanja 2:31, NW) Nasprotno pa za tiste, ki gredo v geheno, ni nobenega upanja na prihodnje življenje in nikjer ni omenjeno, da bi v geheni duša zavestno obstajala. (Matevž 10:28, NW)
8. Kako lahko to, da kdo pravilno razume vstajenje, vpliva na njegovo mišljenje in ravnanje?
8 Ko je posamezniku vse to jasno, se mu lahko pomaga razumeti, kaj bi vstajenje pomenilo njemu. Tako lahko prične ceniti ljubezen, ki jo je Jehova izrazil s tako čudovito pripravo. Žalost tistih, ki so jim umrli njihovi najdražji, lahko ublaži veselo pričakovanje tega, da bodo ponovno skupaj v Božjem novem svetu. Razumevanje teh reči je tudi ključ do tega, da bi razumeli pomen Kristusove smrti. Kristjani v prvem stoletju so spoznali, da je vstajenje Jezusa Kristusa bistveno za krščansko verovanje, saj se je s tem odprla pot za vstajenje drugih. O Jezusovem vstajenju in upanju, ki ga to prinaša, so goreče oznanjevali. Zato tudi danes tisti, ki doumejo vstajenje in so za to hvaležni, o tej dragoceni resnici goreče pripovedujejo drugim. (Dejanja 5:30–32; 10:42, 43)
Uporabil bo ‚ključe hada‘
9. Kako naj bi Jezus prvič uporabil ‚ključe smrti in hada‘?
9 Vsi, ki se bodo pridružili Kristusu v njegovem nebeškem Kraljestvu, morajo nazadnje umreti. Vendar dobro poznajo zagotovilo, ki ga je Jezus dal, ko je rekel: »Bil sem mrtev, in glej, živ sem na vekov veke, in ključe imam od smrti in smrtne države [hada, NW].« (Razodetje 1:18) Kaj je s tem mislil? Opozarjal je na to, kar je doživel sam. Tudi on je umrl. Toda Bog ga ni pustil v hadu. Tretjega dne ga je Jehova sam obudil v duhovno življenje in mu podelil nesmrtnost. (Dejanja 2:32, 33; 10:40) Poleg tega mu je Bog dal ‚ključe smrti in hada‘, da z njimi še druge reši iz splošnega groba človeštva in jih osvobodi posledic adamskega greha. Ker ima Jezus te ključe, lahko svoje zveste sledilce obudi iz mrtvih. Najprej naj bi obudil z duhom maziljene člane svoje občine in jim dal dragoceno darilo nesmrtnega življenja v nebesih, tako kot je to njemu dal njegov Oče. (Rimljanom 6:5; Filipljanom 3:20, 21)
10. Kdaj so obujeni zvesti maziljeni kristjani?
10 Kdaj pa naj bi bili zvesti maziljeni kristjani obujeni v nebesa? Biblija kaže, da se je to vstajenje že pričelo. Apostol Pavel je pojasnil, da bodo obujeni ‚med Kristusovo navzočnostjo‘, ki se je pričela leta 1914. (1. Korinčanom 15:23, NW) Zvestim maziljencem torej, ki končajo zemeljsko pot sedaj, med Kristusovo navzočnostjo, ni treba čakati v stanju smrti do vrnitve svojega Gospoda. Takoj ko umrejo, so obujeni v duhu, ‚spremenijo se, v hipu, trenutku [kakor bi trenil z očesom, SSP]‘. Kako zelo so srečni, saj njihova dobra dela, ki so jih storili, »gredo za njimi«! (1. Korinčanom 15:51, 52; Razodetje 14:13)
11. Kakšnega vstajenja bodo deležni ljudje na splošno in kdaj se bo pričelo?
11 Vendar vstajenje kraljestvenih dedičev v nebeško življenje ni edino vstajenje. Dejstvo, da je v Razodetju 20:6 omenjeno kot ‚prvo vstajenje‘, kaže, da bo za tem potekalo še eno vstajenje. Tisti, ki bodo deležni tega drugega vstajenja, bodo imeli razveseljujoče upanje na večno življenje na rajski zemlji. Kdaj pa bo to vstajenje? Knjiga Razodetje kaže, da bo za tem, ko bosta odstranjena »zemlja in nebo«, namreč sedanja hudobna stvarnost z njenimi vladavinami. Ta konec stare stvarnosti je zelo blizu. Zatem se bo v od Boga določenem času pričelo zemeljsko vstajenje. (Razodetje 20:11, 12)
12. Kdo bo med zvestimi, ki bodo obujeni v življenje na zemlji, in zakaj nas to upanje navdušuje?
12 Kdo vse bo med tistimi, ki bodo deležni tega zemeljskega vstajenja? Med temi bodo zvesti Jehovovi služabniki iz davnine, moški in ženske, ki so tako močno verovali v vstajenje, da »niso marali oproščenja« – niso poteptali svoje značajnosti do Boga zato, da bi ubežali nasilni, prezgodnji smrti. Kako veseli bomo, da jih bomo lahko osebno spoznali in iz prve roke izvedeli podrobnosti o dogodkih, ki so v Bibliji le kratko omenjeni! V zemeljsko življenje bo obujen tudi Abel, prvi zvesti priča za Jehova; Enoh in Noe, neustrašna oznanjevalca Božjega sporočila, s katerim sta svarila pred potopom; Abraham in Sara, ki sta pogostila angele; Mojzes, po katerem je bila na gori Sinaj dana Postava; pogumni preroki, kot je bil Jeremija, ki je videl uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. š., in Janez Krščevalec, ki je slišal samega Boga reči, da je Jezus njegov Sin. Med obujenimi pa bo tudi mnogo zvestovdanih moških in žensk, ki so umrli v teh zadnjih dneh sedanje stvarnosti. (Hebrejcem 11:4–38; Matevž 11:11)
13., 14. a) Kaj se bo zgodilo s hadom in mrtvimi v njem? b) Kdo bo med obujenimi in zakaj?
13 Sčasoma bodo od mrtvih obujeni tudi tisti, ki niso bili zvesti Božji služabniki, tako da ne bo več nikogar v splošnem grobu človeštva. Kako zelo bo grob izpraznjen mrtvih, ki so v njem, se lahko vidi iz tega, kaj bo Jezus naredil v korist človeštva s ‚ključem hada‘. To razodeva videnje, ki ga je dobil apostol Janez, v katerem je videl, kako je bil had ‚vržen v jezero ognjeno‘. (Razodetje 20:14, NW) Kaj pa to pomeni? Pomeni, da bo had, splošni grob človeštva, popolnoma uničen. Izbrisan bo iz obstoja, popolnoma izpraznjen svojih mrtvih, ker Jezus ne bo obudil samo vseh zvestih Jehovovih častilcev, temveč bo usmiljeno oživil tudi krivične. Božja Beseda nam zagotavlja: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15)
14 Nihče od teh nepravičnih ne bo obujen za to, da bi se ga obsodilo kot vrednega smrti. V pravičnem okolju, ki se bo pod Božjim kraljestvom raztezalo po vsem svetu, se jim bo pomagalo, da bodo svoje življenje uskladili z Jehovovimi potmi. Janezovo videnje je tudi odkrilo, da se bo odprla »knjiga življenja«. Torej bodo imeli možnost, da se njihova imena vpiše v to knjigo. ‚Sojeni bodo vsak po svojih delih‘, ki jih bodo storili po vstajenju. (Razodetje 20:12, 13) Če torej gledamo na končni izid, zanje ni nujno, da bodo vstali na »vstajenje [obsodilne] sodbe«, temveč na »vstajenje življenja«. (Janez 5:28, 29)
15. a) Kdo ne bo obujen? b) Kako bi moralo na nas vplivati to, da poznamo resnico o vstajenju?
15 Vendar ne bodo obujeni vsi, ki so nekdaj živeli in umrli. Nekateri so zagrešili grehe, za katere ni mogoče nobeno odpuščanje. Takšni niso v hadu, temveč v geheni, kar pomeni, da bodo uničeni za vedno. Med njimi bodo tudi ljudje, ki bodo usmrčeni v ‚veliki stiski‘, ki je sedaj že zelo blizu. (Matevž 12:31, 32; 23:33, NW; 24:21, 22; 25:41, 46, NW; 2. Tesaloničanom 1:6–9) Jehova torej z vstajenjem mrtvih iz hada res kaže izredno usmiljenje, vendar pa to upanje nikakor ne pomeni, da nam je lahko vseeno, kako živimo sedaj. Za tiste, ki se namerno upirajo Jehovovi suverenosti, vstajenje ni mogoče. To spoznanje naj bi v nas prebudilo željo, da globoko cenjenje za Božjo nezasluženo dobrotljivost pokažemo tako, da živimo skladno z njegovo voljo.
Vstajenjsko upanje nas krepi
16. Kako nas lahko vstajenjsko upanje zelo krepi?
16 Tiste med nami, ki nam je vstajenjsko upanje postalo realno, lahko to upanje zelo okrepi. Če se sedaj naše življenje bliža koncu, se zavedamo, da smrti ne glede na to, kako se zdravimo, ne moremo neskončno odlagati. (Propovednik 8:8) Če smo Jehovu zvestovdano služili skupaj z njegovo organizacijo, lahko na prihodnost gledamo s popolnim zaupanjem. Vemo, da se bomo zaradi vstajenja v od Boga določenem času ponovno veselili življenja. In kakšno življenje bo to! Apostol Pavel je rekel, da bo to ‚resnično življenje‘. (1. Timoteju 6:19; Hebrejcem 6:10–12)
17. Kaj nam lahko pomaga, da ostanemo značajni do Jehova?
17 Ker vemo, da je vstajenje mogoče, in poznamo Tistega, ki je priskrbel to pripravo, smo lahko močni v veri. To nas krepi, da ostanemo zvestovdani Bogu, tudi če nam surovi preganjalci pretijo s smrtjo. Satan je dolgo usužnjeval ljudi s strahom pred prezgodno smrtjo. Toda Jezus ni imel takšnega strahu. Jehovu je ostal zvest prav do smrti. S svojo odkupno žrtvijo je priskrbel sredstvo, s katerim druge osvobaja takšnega strahu. (Hebrejcem 2:14, 15)
18. Kaj je Jehovovim služabnikom pomagalo, da so si pridobili takšen izreden sloves značajnosti?
18 Jehovovi služabniki so po veri v to darilo, namreč Kristusovo žrtev, in po veri v vstajenje pridobili izreden sloves kot značajni ljudje. Ko so bili pod pritiskom, so dokazali, da Jehova ljubijo bolj kakor ‚svoje življenje‘. (Razodetje 12:11) Sedanjega življenja modro ne skušajo rešiti s tem, da bi odstopili od krščanskih načel. (Lukež 9:24, 25) Vedo, da jih bo Jehova, četudi sedaj izgubijo življenje, zato ker zvestovdano podpirajo njegovo suverenost, nagradil z vstajenjem. Ali imaš tudi ti takšno vero? Imel jo boš, če boš resnično ljubil Jehova in si boš vzel k srcu to, kar vstajenjsko upanje v resnici pomeni.
Za ponovitev
• Zakaj mora človek razumeti, kaj je duša in v kakšnem stanju so mrtvi, preden lahko doume vstajenje?
• Kdo vse bo vstal od mrtvih in kako bi moralo to spoznanje vplivati na nas?
• Kako nas vstajenjsko upanje krepi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na straneh 84, 85]
Jehova obljublja, da bodo obujeni pravični in krivični
