‚Niso od sveta‘
Osemnajsto poglavje
‚Niso od sveta‘
1. a) Kaj je Jezus v molitvi prosil za svoje učence pred svojo smrtjo? b) Zakaj je tako pomembno, da ‚nismo od sveta‘?
JEZUS je zvečer, preden so ga umorili, molil za svoje učence. Vedel je, da bo Satan nanje močno pritiskal, zato je svojemu Očetu rekel: »Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Janez 17:15, 16) Zakaj je tako pomembno biti ločen od sveta? Ker je vladar tega sveta Satan. Kristjani nikakor ne bi hoteli postati del sveta, ki je pod njegovim nadzorom. (Lukež 4:5–8; Janez 14:30; 1. Janezov 5:19)
2. V kakšnem smislu Jezus ni bil del sveta?
2 To, da Jezus ni bil od sveta, ni pomenilo, da drugih ni imel rad. Ravno nasprotno, bolne je ozdravljal, mrtve je obujal in poučeval ljudi o Božjem kraljestvu. Za človeštvo je celo dal svoje življenje. Ni pa ljubil brezbožnih nazorov in dejanj tistih, ki so kazali duh Satanovega sveta. Zato je svaril pred takšnimi rečmi, kot so nemoralne želje, pridobitniško življenje in prizadevanje za pomembnostjo. (Matevž 5:27, 28; 6:19–21; Lukež 20:46, 47) Nič presenetljivega ni torej, da Jezus ni hotel sodelovati niti v politiki. Čeprav je bil Jud, se v političnih sporih med Rimljani in Judi ni postavil na nobeno stran.
»Moje kraljestvo ni od tega sveta«
3. a) Česa so Jezusa pred Pilatom obtožili judovski verski voditelji in zakaj? b) Iz česa se vidi, da Jezusa sploh ni zanimalo, da bi postal človeški kralj?
3 Razmisli o tem, kaj se je zgodilo, ko so judovski verski voditelji aretirali Jezusa in ga odpeljali k Ponciju Pilatu, rimskemu guvernerju. Ti voditelji so bili v resnici besni, ker je Jezus razgalil njihovo hinavščino. Želeli so, da bi guverner ukrepal proti Jezusu, zato so ga obtožili: »Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj.« (Lukež 23:2) Seveda je to bila laž, saj je Jezus kakšno leto predtem, ko so ga ljudje hoteli postaviti za kralja, to odklonil. (Janez 6:15) Vedel je, da bo v prihodnosti nebeški kralj. (Lukež 19:11, 12) Poleg tega naj ga ne bi ustoličili ljudje, ampak Jehova.
4. Kakšno je bilo Jezusovo stališče do plačevanja davkov?
4 Samo tri dni pred aretacijo so farizeji skušali navesti Jezusa k temu, da bi rekel kaj v zvezi s plačevanjem davkov, zaradi česar bi ga lahko obtožili. Toda on je rekel: »Pokažite mi denar [rimski kovanec]. Čigavo podobo ima in napis?« Ko so mu odgovorili »Cesarjevo«, je odvrnil: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Lukež 20:20–25)
5. a) O čem je Jezus ob aretaciji poučil svoje učence? b) Kako je Jezus pojasnil razloge za svoje ravnanje? c) Kakšen je bil izid tega sojenja?
5 Ne, Jezus ni navajal k uporu proti svetnim oblastem. Ko so ga vojaki in drugi možje prišli aretirat, je Peter potegnil meč in z njim enemu od njih odsekal uho. Toda Jezus mu je rekel: »Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:51, 52) Naslednji dan je Jezus Pilatu pojasnil svoje ravnanje, ko mu je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen.« (Janez 18:36) Pilat je priznal, da ni bilo »nobene podlage za obtožbe« (NW) proti Jezusu. Toda popustil je pritisku množice in dal Jezusa pribiti na kol. (Lukež 23:13–15; Janez 19:12–16)
Učenci posnemajo Jezusov zgled
6. Kako so zgodnji kristjani kazali, da so se ogibali duha takratnega sveta, obenem pa imeli radi ljudi?
6 Jezusovi učenci so tako doumeli, kaj pomeni ne biti del sveta. Zanje je pomenilo, da se ogibajo brezbožnega duha in ravnanja tega sveta, k čemur je spadalo nasilno in nemoralno razvedrilo v rimskih cirkusih in gledališčih. Zaradi tega so imeli učence za sovražnike človeštva. Seveda Jezusovi učenci niso sovražili svojih bližnjih, temveč so si močno prizadevali, da bi jim pomagali izkoristiti vse, kar je Bog pripravil za rešitev.
7. a) Kaj vse so doživljali zgodnji učenci, ker niso bili del sveta? b) Kako so gledali na politične vladarje in na plačevanje davkov in zakaj?
7 Jezusove sledilce so, podobno kot prej Jezusa, pogosto preganjali napačno obveščeni vladni uradniki. Kljub temu je apostol Pavel okoli leta 56 n. š. kristjane v Rimu v pismu spodbujal, naj bodo ‚pokorni višjim oblastem [političnim vladarjem]; ni je namreč oblasti razen od Boga‘. To ne pomeni, da Jehova postavlja svetne vlade, temveč jim dopušča obstajati, dokler ne bo nad vso zemljo vladalo samo njegovo Kraljestvo. Pavel je zato kristjanom primerno svetoval, naj spoštujejo svetne uradnike in plačujejo davke. (Rimljanom 13:1–7; Titu 3:1, 2)
8. a) Koliko naj bi bili kristjani podložni višjim oblastem? b) Kako so zgodnji kristjani posnemali Jezusov zgled?
8 Toda političnim vladarjem bi morali biti podložni relativno in ne neomejeno. Kadar si Jehovovi in človeški zakoni nasprotujejo, bi služabniki Boga Jehova morali poslušati njegove zakone. Bodi pozoren na to, kaj o zgodnjih kristjanih piše v knjigi On the Road to Civilization—A World History: »Kristjani niso hoteli opravljati nekaterih dolžnosti rimskih državljanov. Kristjani [. . .] so menili, da bi z vstopom v vojaško službo poteptali svojo vero. V političnih službah jih ni bilo najti. Cesarja niso častili.« Ko je judovsko višje sodišče učencem ‚ostro naročilo‘, naj prenehajo oznanjevati, so odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:27–29)
9. a) Zakaj so kristjani v Jeruzalemu leta 66 n. š. ravnali tako, kot so? b) Kako je ta vzorec dragocen?
9 Kristusovi učenci so ostajali povsem nevtralni tudi v političnih in vojaških sporih. Leta 66 n. š. so se Judje v Judeji uprli cesarju. Rimska vojska je hitro obkolila Jeruzalem. Kaj so storili kristjani, ki so bili v mestu? Spomnili so se Jezusovega nasveta, naj zbežijo iz mesta. Ko so se Rimljani začasno umaknili, so kristjani zbežali čez reko Jordan v pogorje Pella. (Lukež 21:20–24) Njihova nevtralnost je bila vzorec zvestim kristjanom v kasnejših časih.
Nevtralni kristjani v teh zadnjih dnevih
10. a) Katero delo Jehovove priče marljivo opravljajo in zakaj? b) V čem so nevtralni?
10 Ali zgodovina odkriva, da v teh zadnjih dnevih obstaja kakšna skupina, ki je povsem nevtralna in tako posnema zgodnje kristjane? Da, tako ravnajo Jehovove priče. V vsem tem času vztrajno oznanjujejo, da je Božje kraljestvo edina vlada, ki bo pravicoljubnim prinesla trajni mir, blaginjo in srečo. (Matevž 24:14) Toda v sporih med narodi so povsem nevtralni.
11. a) Kako se nevtralnost Prič razlikuje od ravnanja duhovščine? b) Kako Jehovove priče gledajo na to, kaj v zvezi s politiko delajo drugi?
11 Duhovščina religij tega sveta pa se povsem nasprotno zelo vpleta v politične zadeve. V nekaterih deželah dejavno spodbujajo ljudi, naj volijo za nekatere kandidate ali proti njim. Nekateri duhovniki imajo celo položaj v politični službi. Drugi pritiskajo na politike, da bi podpirali programe, ki jih odobravajo duhovniki. Toda Jehovove priče se ne vpletajo v politiko. Niti se ne vtikajo v ravnanje drugih ljudi, ko se ti želijo pridružiti kaki politični stranki, se potegovati za politično službo ali voliti na volitvah. Jezus je rekel, da njegovi učenci ne bodo del sveta, zato se Jehovove priče ne opredeljujejo za nobeno politično stranko.
12. Kaj vse se v svetu dogaja, ker religije sveta niso nevtralne?
12 Narodi se vedno znova zapletajo v vojne, kakor je napovedal Jezus. Med seboj se bojujejo celo skupine znotraj narodov. (Matevž 24:3, 6, 7) Verski voditelji skoraj vedno podprejo en narod ali skupino v boju proti drugemu in k temu spodbujajo tudi svoje vernike. Kakšne so posledice? Člani iste vere se v vojni med seboj ubijajo samo zato, ker so druge narodnosti ali plemena. To je v nasprotju z Božjo voljo. (1. Janezov 3:10–12; 4:8, 20)
13. Kaj kažejo dejstva o nevtralnosti Jehovovih prič?
13 Jehovove priče so v vseh sporih povsem nevtralni. V Stražnem stolpu, 1. november 1939 (v angleščini), je pisalo: »Vsi, ki so na Gospodovi strani, bodo v bojih narodov nevtralni.« Jehovove priče iz vseh narodov imajo še naprej takšno stališče, pa naj so okoliščine takšne ali drugačne. Ne dovolijo, da bi razdiralna politika sveta in vojne razbili njihovo mednarodno bratovščino. ‚Svoje meče so prekovali v lemeže in sulice svoje v srpe.‘ Nevtralni so, zato se ne učijo več vojskovanja. (Izaija 2:3, 4; 2. Korinčanom 10:3, 4)
14. Kaj doživljajo Jehovove priče, ker ostajajo ločeni od sveta?
14 Kaj med drugim doživljajo zaradi svoje nevtralnosti? Jezus je rekel: »Ker pa niste od sveta, [. . .] vas svet sovraži.« (Janez 15:19) Mnogo Jehovovih prič so zato, ker so Božji služabniki, zaprli. Nekatere so mučili in celo ubili, podobno kakor se je to dogajalo kristjanom v prvem stoletju. To doživljajo zato, ker Jehovovim služabnikom, ki niso del tega sveta, nasprotuje Satan, »bog tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4; Razodetje 12:12)
15. a) Kam korakajo vsi narodi in česa se Jehovove priče skrbno pazijo? b) Zakaj je ločenost od sveta tako zelo pomembna?
15 Jehovovi služabniki so srečni, da niso del tega sveta, saj sedaj vsi narodi korakajo k svojemu koncu, v harmagedon. (Daniel 2:44; Razodetje 16:14, 16; 19:11–21) Ker smo ločeni od tega sveta, nas njegov konec ne bo doletel. Kot enotno ljudstvo po vsej zemlji smo zvestovdani Božjemu nebeškemu kraljestvu. Res je, da nas svet zaradi tega, ker nismo njegov del, zasmehuje in preganja. Toda zelo kmalu bo tega konec, ker bo sedanji hudobni svet pod Satanom za vselej uničen. Tisti pa, ki služijo Jehovu, bodo živeli večno v njegovem pravičnem novem svetu pod Božjim kraljestvom. (2. Petrov 3:10–13; 1. Janezov 2:15–17)
Za ponovitev
• Kako je Jezus pokazal, kaj pomeni biti ločen »od sveta«?
• Kako so zgodnji kristjani gledali na a) duh tega sveta, b) svetne vladarje in c) plačevanje davkov?
• Kako Jehovove priče v sodobnem času dokazujejo svojo krščansko nevtralnost?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 165]
Jezus je pojasnil, da niti on niti njegovi sledilci ‚niso od sveta‘
