Petnajsto poglavje

Poslušaj nasvet, sprejmi discipliniranje

1. a) Zakaj vsi potrebujemo nasvet in discipliniranje? b) O katerem vprašanju moramo razmisliti?

»V MNOGEM namreč napačno delamo vsi,« pravi Biblija v Jakobovem listu 3:2. Spomnimo se lahko, da mnogokrat nismo uspeli biti takšni, kakor nas Božja Beseda spodbuja, naj bi bili. Zato priznavamo, da ima Biblija prav, ko pravi: »Poslušaj nasvet in sprejemaj vzgojo [discipliniranje, NW], da boš nekoč postal moder.« (Pregovori 19:20, SSP) Nedvomno smo se v življenju že v marsičem spremenili, da bi živeli v skladu z biblijskimi nauki. Toda kako se odzovemo, če nam o čem določnem svetuje kak sokristjan?

2. Kaj bi morali narediti, ko nam kdo osebno svetuje?

² Nekateri se odzovejo tako, da skušajo sebe opravičiti, zmanjšati resnost položaja ali zvaliti krivdo na druge. Vendar pa je boljše, če nasvetu prisluhnemo in po njem ravnamo. (Hebrejcem 12:11) Seveda ne bi smel nihče od drugih pričakovati popolnosti niti jim ne bi smel nenehno svetovati glede malenkosti oziroma glede stvari, ki jih Biblija prepušča osebni izbiri. Poleg tega tisti, ki svetuje, morda ni upošteval vseh dejstev, zato se mu jih lahko spoštljivo pove. Toda pri tem, o čemer bomo razpravljali v nadaljevanju, predvidevajmo, da je dani nasvet  ustrezen, biblijsko utemeljen, in da je takšno tudi discipliniranje. Kako naj bi se človek na to odzval?

Svarilni zgledi

3., 4. a) Kaj, kar je zapisano v Bibliji, nam lahko pomaga, da pričnemo prav gledati na nasvet in discipliniranje? b) Kako se je kralj Savel odzval na nasvet in kakšen je bil zato konec?

³ V Božji Besedi so zapisana resnična doživetja ljudi, ki so prejeli potreben nasvet. Včasih je nasvet spremljalo tudi discipliniranje. Eden takšnih posameznikov je bil izraelski kralj Savel. Ni ubogal Jehovovih navodil glede Amalekovcev kot naroda. Amalekovci so nasprotovali Božjim služabnikom, zato je Jehova razsodil, da se ne sme prizanesti ne tem ljudem ne njihovi živini. Toda kralj Savel je prizanesel njihovemu kralju in najboljši živini. (1. Samuelova 15:1–11)

⁴ Jehova je k Savlu poslal preroka Samuela, da bi ga pokaral. Kako se je Savel odzval? Ugovarjal je, češ da je premagal Amalekovce, da pa se je odločil prizanesti le njihovemu kralju. Vendar je to bilo v nasprotju z Jehovovo zapovedjo. (1. Samuelova 15:20) Savel je krivdo za to, da je prizanesel živini, skušal zvaliti na ljudstvo, z besedami: »Bal sem se ljudstva in slušal njih glas.« (1. Samuelova 15:24) Videti je bil bolj zaskrbljen za svoj ponos, saj je Samuela celo prosil, naj mu pred ljudstvom izkaže spoštovanje. (1. Samuelova 15:30) Navsezadnje je Jehova Savla kot kralja zavrgel. (1. Samuelova 16:1)

5. Kaj se je zgodilo kralju Uziju, ko je zavrnil nasvet?

⁵ Judov kralj Uzija je »nezvesto [ravnal] zoper GOSPODA, Boga svojega; kajti šel je v tempelj GOSPODOV kadit [žgat kadilo, NW]«. (2. letopisov 26:16) Toda kadilo so  lahko po zakonu žrtvovali samo duhovniki. Ko je veliki duhovnik skušal ustaviti Uzija, se je kralj razjezil. Kaj se je zgodilo? Biblija pravi: ‚Gobe se mu izrinejo po čelu [. . .], ker ga je udaril GOSPOD. In kralj Uzija je bil gobav do dne smrti svoje in prebival je v hiši posebe kot gobavec.‘ (2. letopisov 26:19–21)

6. a) Zakaj sta Savel in Uzija zavrnila nasvet? b) Zakaj je danes zavračanje nasveta resen problem?

⁶ Zakaj je bilo Savlu in Uziju težko sprejeti nasvet? Njun glavni problem je bil ponos, oba sta namreč imela o sebi previsoko mnenje. S to osebnostno značilnostjo si mnogi nakopljejo bridkost. Videti je, kot da mislijo, da bodo pokazali nekoliko šibkosti ali pa škodovali svojemu slovesu, če bodo sprejeli nasvet. Vendar pa je ponos šibkost. Ponos zamegli človekovo razmišljanje, tako da teži k temu, da zavrne pomoč, ki mu jo Jehova priskrbi po svoji Besedi in organizaciji. Jehova zato svari: »Pred pogubo prevzetnost [ponos, NW] in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:18; Rimljanom 12:3)

Sprejmimo nasvet

7. Kaj dobrega se lahko naučimo iz tega, kako se je Mojzes odzval na nasvet?

⁷ V Svetem pismu pa so zapisani tudi dobri zgledi tistih, ki so sprejeli nasvet, in od teh se lahko učimo. Razmislimo o Mojzesu, čigar tast mu je svetoval, kako naj se spoprime s težavnim delom. Mojzes ga je poslušal in nasvet takoj udejanjil. (2. Mojzesova 18:13–24) Zakaj je Mojzes, čeprav je imel veliko oblast, poslušal nasvet? Ker je bil ponižen. ‚Mojzes je bil zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji.‘ (4. Mojzesova 12:3) Kako pomembna  je krotkost? Zefanija 2:3 pokaže, da za nas pomeni življenje.

8. a) Kaj vse je zagrešil David? b) Kako se je David odzval na Natanovo karanje? c) Kakšne so bile posledice Davidovih grehov?

⁸ Kralj David je zagrešil prešuštvo z Batsebo in to skušal prikriti tako, da je dal ubiti njenega moža, Urija. Jehova je odposlal preroka Natana, naj pokara Davida. Ta se je pokesal in takoj priznal: »Grešil sem zoper GOSPODA«. (2. Samuelova 12:13) Bog je sprejel Davidovo kesanje, vendar je David kljub temu trpel posledice svojih prestopkov. Jehova mu je rekel, da meč ‚ne bo odstopil od njegove hiše‘, da bodo njegove žene dane ‚njegovemu bližnjemu‘ in da bo sin, ki se bo rodil iz tega prešuštnega odnosa, ‚gotovo umrl‘. (2. Samuelova 12:10, 11, 14)

9. Česa ne bi smeli pozabiti, če nam kdo svetuje ali nas disciplinira?

⁹ Kralj David se je zavedal, kako koristno je poslušati dober nasvet. Ob neki priložnosti se je zahvalil Bogu za tistega, ki mu je svetoval. (1. Samuelova 25:32–35) Ali smo tudi mi takšni? Če da, nas bo to varovalo pred tem, da bi izrekli in naredili mnogo reči, ki bi jih lahko pozneje obžalovali. Kaj pa, če se znajdemo v okoliščinah, zaradi katerih nam potem kdo svetuje ali nas celo disciplinira? Da le ne bi pozabili, da je to dokaz Jehovove ljubezni, saj ima v mislih naše večno dobro. (Pregovori 3:11, 12; 4:13; oboje NW)

Gojimo neprecenljive lastnosti

10. Katero lastnost potrebujejo tisti, ki bodo prišli v Kraljestvo, kot je to pokazal Jezus?

¹⁰ Da bi bili v dobrem odnosu z Jehovom in našimi krščanskimi brati in sestrami, moramo gojiti določene  lastnosti. Jezus je opozoril na eno od njih, ko je med svoje učence postavil otroka in rekel: »Če se ne izpreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.« (Matevž 18:3, 4) Jezusovi učenci so morali negovati ponižnost, saj so se prepirali, kdo med njimi je največji. (Lukež 22:24–27)

11. a) Do koga moramo biti ponižni in zakaj? b) Kako se bomo odzvali na nasvet, če smo ponižni?

¹¹ Apostol Peter je napisal: »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (1. Petrov 5:5, SSP) Vemo, da moramo biti ponižni pred Bogom, toda ta svetopisemski stavek pokaže, da moramo biti ponižni tudi do sovernikov. Če smo takšni, ne bomo užaljeni, ko nam bodo drugi primerno svetovali, temveč se bomo od njih učili. (Pregovori 12:15)

12. a) Katera pomembna lastnost je tesno povezana s ponižnostjo? b) Zakaj bi nas moralo skrbeti to, kako bo naše vedenje vplivalo na druge?

¹² Ponižnost je tesno povezana z zanimanjem za dobro drugih. Apostol Pavel je zapisal: »Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega. [. . .] Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo. Bodite brez spotike Judom in Grkom in cerkvi Božji.« (1. Korinčanom 10:24–33) Pavel ni rekel, da se moramo odreči vsemu, kar imamo radi, temveč nas je spodbudil, naj ne naredimo ničesar, s čimer bi koga morda navedli, da bi naredil kaj, za kar mu vest govori, da je napačno.

13. Kako se na primer lahko vidi, ali nam je v navadi udejanjati svetopisemski nasvet?

 ¹³ Ali dobro drugih daješ pred svoje lastne želje? To bi se moral naučiti vsakdo med nami. Obstaja mnogo načinov, na katere lahko to delamo. Razmislimo na primer o oblačenju in urejanju. To dvoje je odvisno od osebnega okusa, ki je v mejah svetopisemskih smernic za to, kaj je spodobno, čedno in čisto. Toda ali bi kaj spremenil, če bi izvedel, da ljudi na tvojem področju zaradi okolja, iz katerega izhajajo, tvoj način oblačenja in urejanja ovira pri tem, da bi prisluhnili kraljestvenemu sporočilu? Zagotovo je pomembnejše to, da pomagamo komu do večnega življenja, kot pa da ugodimo sebi.

14. Zakaj je pomembno, da gojimo ponižnost in da se zanimamo za druge?

¹⁴ Jezus nam je glede ponižnosti in zanimanja za druge dal zgled, saj je svojim učencem celo umil noge. (Janez 13:12–15) O njem Božja Beseda pravi: »To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu: kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu, temuč samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti.« (Filipljanom 2:5–8; Rimljanom 15:2, 3, SSP)

Ne zavrni Jehovovega discipliniranja

15. a) V čem se moramo spremeniti, da bi imeli Bogu všečno osebnost? b) Po katerih sredstvih nam Jehova vsem svetuje in nas disciplinira?

¹⁵ Ker smo vsi grešni, moramo za to, da bi odsevali osebnost našega Boga, spreminjati naše stališče in vedenje. Moramo si nadeti ‚novo osebnost‘ (NW).  (Kološanom 3:5–14) Nasveti in discipliniranje nam pomagajo, da ugotovimo, kje se moramo še spremeniti, in tudi, kako lahko to storimo. Glavni vir pouka, ki ga potrebujemo, je sama Biblija. (2. Timoteju 3:16, 17) Ob biblijski literaturi in shodih, za katere skrbi Jehovova organizacija,  pa Božjo Besedo laže udejanjamo. Ali bomo priznali, da potrebujemo nasvet, in se skušali izboljšati, četudi smo ta nasvet slišali že kdaj prej?

16. Kako Jehova pomaga nam kot posameznikom?

¹⁶ Jehova se za nas ljubeče zanima in nam pomaga pri naših problemih. Milijonom se pomaga z biblijskim poukom na domu. Starši svetujejo svojim otrokom in jih disciplinirajo, da bi jih obvarovali pred vedenjem, s katerim bi si nakopali srčne bolečine. (Pregovori 6:20–23, SSP) V občini pogosto nekateri zaprosijo izkušene strežnike za nasvet in predloge, da bi se izboljšali v terenski službi. Starešine morda včasih vprašajo za nasvet drug drugega ali tiste, ki so izkušenejši v strežbi. Kateri so duhovno usposobljeni, z Biblijo pomagajo tistim, ki to potrebujejo, kar storijo v duhu krotkosti. Če svetuješ, ne pozabi ‚paziti nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo‘. (Galatom 6:1, 2, SSP) Da, za to, da bi enotno častili edinega pravega Boga, vsi potrebujemo nasvet in discipliniranje.

Za ponovitev

• Kako nam Jehova ljubeče pomaga, da ugotovimo, kje se še moramo popraviti?

• Zakaj je mnogim težko sprejeti potreben nasvet in kako resno je to?

• Katere neprecenljive lastnosti nam bodo pomagale, da bomo sprejemljivi za nasvet in kakšen zgled je glede tega dal Jezus?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 142]

Uzija je zavrnil nasvet, zato ga je Jehova udaril z gobavostjo

[Slika na strani 142]

Mojzesu je koristilo, da je sprejel Jetrov nasvet