Peto poglavje

Svoboda Jehovovih častilcev

1., 2. a) Kakšno svobodo je Bog dal prvemu človeškemu paru? b) Povej nekaj zakonov, ki so usmerjali dejavnosti Adama in Eve.

KO JE Jehova ustvaril prvega moškega in žensko, sta uživala svobodo, ki je daleč prekašala vsako svobodo ljudi danes. Njun dom je bil raj, čudoviti edenski vrt. Življenjske radosti jima ni kalila nobena bolezen, saj sta imela popoln um in telo. Pred seboj nista imela smrti, kakor jo imamo vsi za njima. Poleg tega nista bila robota, temveč sta imela sijajno darilo – svobodno voljo oziroma zmožnost, da se sama odločata. Vendar če naj bi še naprej uživala takšno čudovito svobodo, sta morala spoštovati Božje zakone.

² Razmisli na primer o fizikalnih zakonih, ki jih je postavil Bog. Ti zakoni morda res niso bili dobesedno napisani, toda Adam in Eva sta bila ustvarjena tako, da jima je bilo povsem naravno, da se jim pokoravata. Tek po hrani ju je opozoril, da morata jesti; žeja, da morata piti; sončni zahod, da potrebujeta spanje. Jehova pa jima je dal tudi delo. Pravzaprav je bila tudi ta naloga zakon, saj naj bi usmerjala njuno ravnanje. Naročil jima je, naj imata otroke, gospodujeta mnogim zemeljskim oblikam življenja in razširita meje raja, dokler se ta ne bi raztezal po celem planetu. (1. Mojzesova 1:28; 2:15) Kako prijeten in koristen zakon je to bil! Tako sta namreč  dobila vsestransko zadovoljujoče delo, omogočil pa jima je tudi, da sta lahko svoje sposobnosti popolnoma rabila za koristne reči. Poleg tega sta se lahko v mnogočem svobodno odločala glede tega, kako bosta svojo nalogo izpolnila. Kaj bi si sploh še lahko želela?

3. Kako bi se Adam in Eva lahko naučila modro svobodno odločati?

³ Seveda pa to, da sta se Adam in Eva lahko sama odločala, še ni pomenilo, da bo že kar vsaka njuna odločitev prinesla dobre rezultate. Svobodno naj bi se odločala znotraj mej Božjih zakonov in načel. Kako pa sta jih lahko spoznala? Tako da sta poslušala svojega Stvarnika in opazovala njegova dela. Bog je dal Adamu in Evi razum, ki sta ga potrebovala, da sta po naučenem lahko ravnala. Ker ju je ustvaril popolna, sta se že po naravi nagibala k temu, da sta pri odločanju odsevala Božje lastnosti. Prav zares, če bi bila resnično hvaležna za to, kar je Bog storil zanju, in mu želela ugajati, bi nedvomno skrbno pazila, da bi tako tudi ravnala. (1. Mojzesova 1:26, 27; Janez 8:29)

4. a) Ali sta bila Adam in Eva z zapovedjo, da ne smeta jesti z enega samega drevesa, prikrajšana za svobodo? b) Zakaj je bila ta zahteva primerna?

⁴ Bog se je torej upravičeno odločil preizkusiti, ali sta mu kot svojemu Življenjedajalcu vdana in pripravljena ostati znotraj meja, ki jih je on določil. Jehova je Adamu zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Ko je bila ustvarjena  še Eva, je bila tudi ona seznanjena s tem zakonom. (1. Mojzesova 3:2, 3) Ali je ta omejitev pomenila, da nista imela več toliko svobode? Nikakor. Imela sta obilje vsakovrstne slastne hrane, zato jima ni bilo treba jesti od tistega drevesa. (1. Mojzesova 2:8, 9) Bilo bi povsem primerno, da bi priznala, da Zemlja pripada Bogu, saj jo je on ustvaril. Zato ima tudi pravico postavljati zakone, ki ustrezajo njegovemu namenu in koristijo človeštvu. (Psalm 24:1, 10)

5. a) Kako sta Adam in Eva izgubila svojo veličastno svobodo? b) Kaj je nadomestilo svobodo, ki sta jo uživala Adam in Eva, in kako to vpliva na nas?

⁵ Toda kaj se je zgodilo? Neki angel je iz sebičnega častihlepja zlorabil svojo svobodno voljo in postal Satan, kar pomeni »Upornik«. Zapeljal je Evo, tako da ji je zatrjeval nekaj, kar je bilo v nasprotju z Božjo voljo. (1. Mojzesova 3:4, 5) Evi se je pri kršitvi Božjega zakona pridružil tudi Adam. Vzela sta si nekaj, kar jima ni pripadalo, zato sta izgubila svojo veličastno svobodo. Zagospodoval jima je greh in čez čas sta umrla, kakor ju je opozoril Bog. Svojim potomcem sta kot dediščino zapustila greh, ki se je kazal v prirojenem nagnjenju k prestopkom. Greh je s sabo prinesel tudi slabosti, ki se kažejo v boleznih, staranju in smrti. Zaradi nagnjenja k prestopkom, ki ga je še poslabšal Satanov vpliv, je zgodovina človeške družbe zaznamovana s sovraštvom, kriminalom, zatiranjem in vojnami, v katerih je izgubilo življenje na milijone ljudi. Kakšno nasprotje svobodi, ki jo je Bog dal človeštvu na začetku! (5. Mojzesova 32:4, 5; Job 14:1, 2; Rimljanom 5:12; Razodetje 12:9)

 Kje je mogoče najti svobodo

6. a) Kje je mogoče najti pravo svobodo? b) O kakšni svobodi je govoril Jezus?

⁶ Glede na današnje vsesplošno slabe razmere ni presenetljivo, da ljudje hrepenimo po večji svobodi. Toda kje je mogoče najti pravo svobodo? Jezus je rekel: »Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji, in spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:31, 32) Ta svoboda ni takšna, na kakršno upajo ljudje, ko zamenjajo vladarja ali obliko vladavine. Ne, ta svoboda sega v samo jedro človeških problemov. Jezus je govoril o osvoboditvi izpod sužnjevanja grehu. (Janez 8:24, 34–36) Če torej kdo postane pravi učenec Jezusa Kristusa, se njegovo življenje osupljivo spremeni, postane namreč svoboden!

7. a) V kakšnem smislu smo lahko že sedaj osvobojeni greha? b) Kaj moramo narediti, da bi uživali takšno svobodo?

⁷ To ne pomeni, da pravi kristjani sedaj ne čutijo več vpliva prirojenega nagnjenja h grešenju. Greh so podedovali, zato se še vedno morajo bojevati. (Rimljanom 7:21–25) Vendar če človek resnično živi skladno z Jezusovimi nauki, ni več suženj greha. Greh mu ni več kakor vladar, ki bi mu zapovedoval, on pa bi moral slepo ubogati. Ni več ujet v življenjski slog, ki je brez smotra in mu vzbuja slabo vest. Ima čisto vest pred Bogom, saj so mu na temelju njegove vere v Kristusovo žrtev odpuščeni pretekli grehi. Morda se grešna nagnjenja še kdaj pojavijo in ga skušajo prevzeti, toda ko se po njih noče ravnati, ker se spominja čistih Kristusovih naukov, pokaže, da mu greh ne gospoduje več. (Rimljanom 6:12–17)

8. a) Česa vse nas osvobaja pravo krščanstvo? b) Kako bi morali gledati na svetne vladarje?

 ⁸ Razmislimo o tem, česa vse smo osvobojeni kot kristjani. Osvobojeni smo posledic lažnih naukov, sužnjevanja praznoverju in služenja grehu. Veličastne resnice o stanju mrtvih in vstajenju so nas osvobodile nerazumnega strahu pred smrtjo. Spoznanje, da bo Božje pravično Kraljestvo kmalu nadomestilo nepopolne človeške vladavine, nas osvobaja brezupa. (Daniel 2:44; Matevž 6:10) Seveda pa nas takšna svoboda ne opravičuje, da ne bi spoštovali vladnih oblasti in njihovih zakonov. (Titu 3:1, 2; 1. Petrov 2:16, 17)

9. a) Kako nam Jehova ljubeče pomaga, da uživamo največjo svobodo, kar jo ljudje sedaj lahko imamo? b) Kako se lahko modro odločamo?

⁹ Jehova noče, da bi na lastnih napakah spoznavali, kako je najboljše živeti. On pozna naš ustroj, ve, kaj nas resnično zadovolji in kaj nam bo večno koristilo. Ve, s kakšnimi mislimi in ravnanjem lahko človek pokvari svoj odnos z Njim in drugimi ljudmi ter si morda celo zapre vrata v novi svet. Jehova nas o vsem tem ljubeče seznanja po Bibliji in svoji vidni organizaciji. (Marko 13:10; Galatom 5:19–23; 1. Timoteju 1:12, 13) Nato pa je naša odgovornost, da uporabimo od Boga dobljeno svobodno voljo in se odločimo, kako se bomo odzvali. Če ne ravnamo kot Adam, temveč si vzamemo k srcu, kar nam pravi Biblija, se bomo modro odločali. Pokazali bomo, da nam je v življenju najpomembnejši dober odnos z Jehovom.

 Nekateri hrepenijo po drugačni svobodi

10. Po kakšni vrsti svobode težijo nekateri, ki so Jehovove priče?

¹⁰ Včasih si morda nekateri mladi Jehovove priče, pa tudi nekateri tistih, ki niso več tako zelo mladi, zaželijo drugačno vrsto svobode. Mogoče se jim ta svet zdi vabljiv in bolj, ko o njem razmišljajo, močnejša je v njih želja, da bi počeli nekrščanske reči, ki so v tem svetu priljubljene. Takšni morda ne nameravajo zlorabljati drog, se opijati ali nečistovati. Začnejo pa se družiti z ljudmi, ki niso pravi kristjani, in želijo, da bi jih ti sprejeli. Morda jih celo pričnejo posnemati v govorjenju in vedenju. (3. Janezov 11)

11. Od koga včasih pride skušnjava, da bi ravnali napačno?

¹¹ Včasih pa skušnjava, da bi se zapletli v nekrščansko vedenje, pride od nekoga, ki trdi, da služi Jehovu. To so  doživeli nekateri zgodnji kristjani in enako se lahko zgodi v naših dneh. Takšni ljudje pogosto želijo početi tisto, za kar menijo, da jim bo prineslo zadovoljstvo, le da je to v nasprotju z Božjimi zakoni. Druge spodbujajo, naj se malo »pozabavajo«. ‚Obljubljajo svobodo, pa so sami sužnji pokvarjenosti.‘ (2. Petrov 2:19, SSP)

12. Kakšne so slabe posledice vedenja, ki je v nasprotju z Božjimi zakoni in načeli?

¹² Takšna tako imenovana svoboda vedno prinese slabe rezultate, saj pomeni kršenje Božjih zakonov. Na primer, posledice zunajzakonske spolnosti so lahko čustveni pretres, bolezen, smrt, nezaželena nosečnost, mogoče pa tudi razpad zakona. (1. Korinčanom 6:18; 1. Tesaloničanom 4:3–8) Zlorabo drog lahko spremljajo razdražljivost, nejasno govorjenje, zamegljen vid, omotičnost, oteženo dihanje, prividi in smrt. Človeka lahko vodi v zasvojenost in tudi v kriminal, da bi si to razvado lahko privoščil. Zelo podobne so posledice zaradi zlorabe alkohola. (Pregovori 23:29–35) Kateri počnejo takšne reči, si morda mislijo, da so svobodni, toda nazadnje prepozno ugotovijo, da so postali sužnji greha. In kako krut gospodar je greh! Če razmišljamo o tem že sedaj, se bomo laže ognili takšnega ravnanja. (Galatom 6:7, 8)

Kje se težave pričnejo

13. a) Kaj pogosto vzbudi želje, ki vodijo v težave? b) Čigavo gledišče potrebujemo, da bi razumeli, kaj je »slaba družba«? c) Ko boš odgovarjal na vprašanja iz 13. odstavka, poudari, kako na stvari gleda Jehova.

¹³ Razmislimo o tem, kje se pogosto težave pričnejo. Biblija pojasnjuje: »Sleherni pa je izkušan, ko ga  lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15) Kaj pa te želje vzbudi? To, kar prihaja v um. Pogosto so te posledica druženja z ljudmi, ki ne udejanjajo biblijskih načel. Seveda vsi vemo, da bi se morali ogibati ‚slabe družbe‘. (1. Korinčanom 15:33, SSP) Kakšna družba pa je slaba? Kako na to zadevo gleda Jehova? Na ti vprašanji bomo morda laže prav odgovorili po tem, ko bomo razmislili o vprašanjih v nadaljevanju in pregledali navedene svetopisemske stavke.

Ali dejstvo, da so nekateri ljudje videti vredni spoštovanja, že pomeni, da so dobra družba? (1. Mojzesova 34:1, 2, 18, 19)

Ali lahko iz njihovih pogovorov oziroma šal sklenemo, ali zares spadamo v njihovo družbo? (Efežanom 5:3, 4)

Kako se Jehova počuti, če si za zaupne tovariše izberemo ljudi, ki ga ne ljubijo? (2. letopisov 19:1, 2)

Zakaj moramo biti previdni, ko se družimo s sodelavci ali sošolci, ki ne verujejo isto kot mi? (1. Petrov 4:3, 4)

Z drugimi se družimo tudi, ko gledamo televizijske oddaje in filme, uporabljamo internet ter beremo knjige, revije in časopise. Kakšnega gradiva oziroma čtiva naj bi se varovali? (Pregovori 3:31; Izaija 8:19; Efežanom 4:17–19)

Kaj naša izbira družbe pove Jehovu o tem, kakšni ljudje smo? (Psalm 26:1, 4, 5; 97:10)

14. Kakšna sijajna prihodnost je pred tistimi, ki sedaj zvesto ravnajo po nasvetih iz Božje Besede?

 ¹⁴ Božji novi svet je tik pred nami. Božja nebeška kraljestvena vlada bo človeštvo osvobodila vpliva Satana in njegove celotne hudobne stvarnosti. S poslušnega človeštva bo postopoma odstranila vse učinke greha, zaradi česar bomo postali umsko in telesno popolni in zato zmožni večno živeti v raju. Na koncu bo celotno stvarstvo uživalo svobodo, ki je popolnoma v soglasju z ‚Jehovovim duhom‘. (2. Korinčanom 3:17, NW) Ali bi bilo smiselno tvegati, da izgubimo vse to, ker sedaj ne upoštevamo nasvetov iz Božje Besede? Da bi le vsi danes modro uporabljali krščansko svobodo in tako jasno pokazali, da si resnično želimo »veličastno svobodo Božjih otrok«! (Rimljanom 8:21, NW)

Za ponovitev

• Kakšno svobodo je užival prvi človeški par? Kako jo lahko primerjamo s svobodo, ki jo ima človeštvo sedaj?

• Kakšno svobodo uživajo pravi kristjani? Kako se njihova svoboda razlikuje od tega, kar svet pojmuje za svobodo?

• Zakaj je tako važno, da se ogibamo slabe družbe? Čigava določila glede tega, kaj je slabo, sprejemamo mi v nasprotju z Adamom?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 46]

Božja Beseda opozarja: »Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.«