Četrto poglavje

Tisti, o katerem pričujejo vsi preroki

1. Kaj lahko iz dejstev o Jezusovem predčloveškem obstoju spoznamo glede njegovega odnosa z Jehovom?

»OČE ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela.« (Janez 5:20) V kako prisrčnem odnosu je bil Sin s svojim Očetom, Jehovom! Njun zaupni odnos se je pričel že takrat, ko je bil Sin ustvarjen, nešteto tisočletij prej, preden se je rodil kot človek. Bil je Božji edinorojeni Sin, edini, ki ga je Jehova ustvaril neposredno. Vse drugo v nebesih in na zemlji je ustvaril prav po tem prvorojenem Sinu, ki mu je bil tako drag. (Kološanom 1:15, 16) Ta Sin je služil tudi kot Božja Beseda ali Predstavnik. Po njem je Bog drugim sporočal svojo voljo. In prav ta Sin, ki je bil Bogu še posebej pri srcu, je postal človek Jezus Kristus. (Pregovori 8:22–30; Janez 1:14, 18; 12:49, 50)

2. V kolikšnem obsegu so biblijske prerokbe opozarjale na Jezusa?

² Preden je bil Božji prvorojeni Sin čudežno spočet kot človek, je bilo o njem napisanih veliko navdihnjenih prerokb. Apostol Peter je Korneliju pričeval: »O njem pričujejo vsi preroki.« (Dejanja 10:43, SSP) Jezusova vloga je bila v Bibliji tako zelo izrisana, da je angel apostolu Janezu rekel: »Preroški duh je v pričevanju za Jezusa.« (Razodetje 19:10, EI) Po teh prerokbah  ga je bilo mogoče jasno prepoznati za Mesija. Opozarjale so na to, v kakšnih vlogah se bo pojavil, da bi izpolnil Božje namene. Vse to bi moralo zelo zanimati tudi nas danes.

Kaj so prerokbe odkrivale

3. a) Koga v prerokbi iz Prve Mojzesove knjige 3:15 predstavljajo kača, ‚žena‘ in ‚kačino seme‘? b) Zakaj Jehovove služabnike ‚strtje kačine glave‘ zelo zanima?

³ Prva od takšnih prerokb je bila izrečena po uporu v Edenu. Jehova je kači rekel: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15) Ta prerokba je bila v resnici namenjena Satanu, ki se je predstavil po kači. ‚Žena‘ je Jehovova zvestovdana nebeška organizacija, ki mu je kakor zvesta zakonska žena. ‚Kačino seme‘ sestavljajo vsi angeli in ljudje, ki odsevajo Satanov duh, vsi, ki nasprotujejo Jehovu in njegovemu ljudstvu. To, da bo ‚kači strta glava‘, pomeni, da bo uporni Satan, ki je obrekoval Jehova, človeštvu pa prinesel mnogo gorja, navsezadnje uničen. Kdo pa je glavni del ‚semena‘, ki bo strlo glavo kači? Več stoletij je to bila ‚sveta skrivnost‘ (NW). (Rimljanom 16:20, 25, 26)

4. Kako je bilo Jezusa mogoče prepoznati za obljubljeno Seme po njegovem rodu?

⁴ Jehova je nadaljnje podrobnosti razkril po približno dveh tisočletjih človeške zgodovine. Povedal je, da se bo to seme pojavilo v Abrahamovi rodbinski liniji. (1. Mojzesova 22:15–18) Vendar pa linija, ki je vodila do Semena, ni bila odvisna od naravnega izvora, ampak od Božje izbire. Kljub temu da je imel Abraham svojega  sina Izmaela, ki ga je imel z Agaro, rad, mu je Jehova rekel: »Zavezo svojo pa ustanovim z Izakom, ki ti ga bo Sara rodila o ravno tem času ob letu.« (1. Mojzesova 17:18–21) Pozneje je zavezo potrdil, vendar ne Izakovemu prvorojencu Ezavu, temveč Jakobu, od katerega je izšlo 12 Izraelovih rodov. (1. Mojzesova 28:10–14) Sčasoma pa je naznanil, da se bo Seme rodilo v Judovem rodu, v Davidovi liniji. (1. Mojzesova 49:10; 1. letopisov 17:3, 4, 11–14)

5. Kaj je za Jezusa na začetku njegove strežbe jasno dokazovalo, da je Mesija?

⁵ Po katerih nadaljnjih znakih je bilo mogoče prepoznati, kdo bo to Seme? Biblija je več kot 700 let vnaprej napovedala, da se bo obljubljeno Seme rodilo kot človek v Betlehemu. Razkrila je tudi, da to Seme obstaja že »iz davnih dni«, od takrat, ko je bil ustvarjen v nebesih. (Miha 5:1, SSP) Poleg tega je bilo po preroku Danielu točno napovedano, kdaj se bo kot Mesija pojavil na zemlji. (Daniel 9:24–26) Ko pa je bil Jezus maziljen s svetim duhom in je tako dejansko postal Jehovov maziljenec, je sam Božji glas iz nebes glede njega nedvoumno razkril, da je Božji Sin. (Matevž 3:16, 17) Seme je bilo končno razkrito! Zato je lahko Filip s prepričanjem dejal: »Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in proroki, Jezusa.« (Janez 1:45)

6. a) Kaj so Jezusovi sledilci po besedah iz Lukeževega evangelija 24:27 spoznali? b) Kdo je glavni del ‚ženinega semena‘ in kaj pomeni to, da bo kači strl glavo?

⁶ Pozneje so Jezusovi sledilci spoznali, da je bila v navdihnjene Svete spise vtkana dobesedno množica preroških  namigov na Jezusa. (Lukež 24:27) Še jasneje je postalo, da je Jezus glavni del ‚ženinega semena‘, tisti, ki bo strl kači glavo oziroma dokončno uničil Satana. Po Jezusu se bodo izpolnile vse Božje obljube človeštvu, vse, po čemer tako močno hrepenimo. (2. Korinčanom 1:20)

7. Česa se je še dobro zavedati, poleg tega da vemo, o kom pišejo prerokbe?

⁷ Kako naj bi to vplivalo na nas? Biblija pripoveduje o nekem etiopskem evnuhu, ki je prebral nekaj teh prerokb o prihajajočem Odkupitelju in Mesiju. Zmeden je evangelizatorja Filipa vprašal: »O kom govori to prorok?« Toda evnuh ni dopustil, da bi po tem, ko je dobil odgovor, bila zadeva končana. Zatem ko je pozorno prisluhnil Filipovemu pojasnilu, je uvidel, da mora svoje cenjenje za to izpolnjeno prerokbo pokazati tako, da sam nekaj naredi. Doumel je, da se mora krstiti. (Dejanja 8:32–38; Izaija 53:3–9) Ali se podobno odzovemo?

8. a) Kaj je predpodabljal Abrahamov poizkus, da daruje Izaka? b) Zakaj je Jehova povedal Abrahamu, da bodo po Semenu blagoslovljeni vsi narodi, in kako se to nanaša na nas danes?

⁸ Razmislimo tudi o ganljivi pripovedi o tem, kako je Abraham poizkusil darovati Izaka, edinega sina, ki ga je imel s Saro. (1. Mojzesova 22:1–18) To je bila predpodoba tega, kar je pozneje naredil Jehova, namreč žrtvoval svojega edinorojenega Sina. V Bibliji piše: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Zato smo lahko prepričani, da nam bo Jehova, enako kakor je za izpolnitev svojega namena dal  svojega edinorojenega Sina, ‚podaril tudi vse drugo‘. (Rimljanom 8:32, EI) Kaj moramo storiti mi? V Prvi Mojzesovi knjigi 22:18 beremo, da je Jehova povedal Abrahamu, da bodo po Semenu blagoslovljeni vsi narodi, ‚ker je [Abraham] poslušal njegov [Božji] glas‘. Tudi mi bi morali poslušati Jehova in njegovega Sina, saj piše: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.« (Janez 3:36)

9. Kaj bomo naredili, če smo hvaležni za upanje na večno življenje, ki nam ga omogoča Jezusova žrtev?

 ⁹ Če smo hvaležni za upanje na večno življenje, ki nam ga omogoča Jezusova žrtev, bomo želeli delati, kar nam Jehova govori po Jezusu. Vse to pa je povezano z ljubeznijo do Boga in bližnjih. (Matevž 22:37–39) Jezus je pokazal, da nas bo ljubezen do Jehova spodbujala k temu, da bomo druge poučevali, ‚naj izpolnjujejo vse, karkoli [je Jezus] zapovedal‘. (Matevž 28:19, 20) Poleg tega želimo izkazovati ljubezen še drugim Jehovovim služabnikom, tako da se redno ‚zbiramo‘ z njimi. (Hebrejcem 10:25; Galatom 6:10) Ko si tako prizadevamo poslušati Boga in njegovega Sina, pa si ne bi smeli misliti, da od nas zahtevata popolnost. V Listu Hebrejcem 4:15 piše, da lahko Jezus, kot naš Veliki duhovnik, ‚z nami čuti naše slabosti‘. Kako je to tolažilno, še posebej kadar po Kristusu Boga v molitvi prosimo, da bi nam pomagal premagati naše slabosti! (Matevž 6:12)

Pokažimo vero v Kristusa

10. Zakaj rešitev ni mogoča drugače kakor po Jezusu Kristusu?

¹⁰ Zatem, ko je apostol Peter na judovskem višjem sodišču v Jeruzalemu pojasnil, da se je na Jezusu izpolnila biblijska prerokba, je odločno sklenil: »V nikomer drugem ni zveličanja; zakaj ni ga tudi pod nebom ljudem danega drugega imena, po katerem bi se mi mogli zveličati.« (Dejanja 4:12) Ker so vsi Adamovi potomci grešniki, nima njihova smrt nikakršne vrednosti, zato z njo ni mogoče odkupiti nikogar. Toda Jezus je bil popoln, zato je imelo njegovo življenje žrtveno  vrednost. (Psalm 49:6–9; Hebrejcem 2:9) Bogu je ponudil odkupnino, ki se je natanko ujemala z vrednostjo popolnega življenja, ki ga je Adam izgubil. (1. Timoteju 2:5, 6) S tem nam je omogočil večno življenje v Božjem novem svetu.

11. Pojasni, kako zelo nam lahko koristi Jezusova žrtev.

¹¹ Odkupnina nam je omogočila tudi druge koristi, ki jih lahko uživamo že sedaj. Čeprav smo na primer grešniki, nam Jezusova žrtev z odpuščanjem grehov omogoča, da imamo čisto vest. To je veliko več, kot je bilo kdaj omogočeno Izraelcem z živalskimi žrtvami, ki jih je zahtevala mojzesovska postava. (Dejanja 13:38, 39; Hebrejcem 9:13, 14; 10:22) Vendar da bi bili takšnega odpuščanja deležni, moramo odkritosrčno priznati, da zelo potrebujemo Kristusovo žrtev: »Ako pravimo, da nimamo greha, sami sebe slepimo, in resnice ni v nas. Če pripoznavamo grehe svoje, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti sleherne krivice.« (1. Janezov 1:8, 9)

12. Zakaj je za pridobitev čiste vesti pred Bogom pomembna potopitev pod vodo?

¹² Kako lahko grešnik izrazi vero v Kristusa in njegovo žrtev? Ko so ljudje v prvem stoletju postali verniki, so to pokazali javno. Kako? Krstili so se. Zakaj? Ker je Jezus zapovedal, naj se vsi njegovi učenci krstijo. (Matevž 28:19, 20; Dejanja 8:12; 18:8) Kogar ljubeči dar, katerega je Jehova priskrbel po Jezusu, resnično gane v srce, ne odlaša. V svojem življenju naredi vse potrebne spremembe, se v molitvi posveti Bogu in svojo posvetitev  simbolizira s potopitvijo pod vodo. S takšnim očitnim dokazom vere ‚prosi Boga za dobro [čisto, NW] vest‘. (1. Petrov 3:21, SSP)

13. Kaj naj bi naredili, če spoznamo, da smo grešili, in zakaj?

¹³ Seveda pa se nam bodo še potem pojavljale grešne težnje. Kaj tedaj? Apostol Janez je rekel: »To vam pišem, da ne grešite. Ako pa se kdo pregreši, imamo Odvetnika [pomočnika, NW] pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše.« (1. Janezov 2:1, 2) Ali to pomeni, da bo ne glede na to, kaj storimo, vse dobro in prav, če le molimo k Bogu za odpuščanje? Ni nujno. Ključ do odpuščanja je iskreno kesanje. Morda je potrebna tudi pomoč starejših in izkušenejših v krščanski občini. Priznati moramo, da je bilo ravnanje napačno, in to iskreno obžalovati, tako da si z vsemi močmi prizadevamo, da se to ne ponovi več. (Dejanja 3:19; Jakob 5:13–16) Če tako ravnamo, smo lahko prepričani, da nam bo Jezus pomagal, Jehova pa nam bo spet naklonjen.

14. a) Pojasni, na kakšen pomemben način nam koristi Jezusova žrtev. b) Kaj bomo naredili, če resnično verujemo?

¹⁴ Jezusova žrtev je ‚mali čredi‘, drugotnemu delu semena iz Prve Mojzesove knjige 3:15, odprla pot v večno življenje v nebesih. (Lukež 12:32; Galatom 3:26–29) Milijardam drugih ljudi pa je omogočila večno življenje na rajski zemlji. (Psalm 37:29; Razodetje 20:11, 12; 21:3, 4) Večno življenje je »dar Božji [. . .] v Kristusu Jezusu«. (Rimljanom 6:23; Efežanom 2:8–10) Če verujemo v to darilo in smo hvaležni za to, kako nam je  bilo omogočeno, bomo to pokazali. Ko bomo doumeli, kako čudovito Jehova uporablja Jezusa za izpolnjevanje svoje volje in kako važno je, da hodimo točno po Jezusovih stopinjah, nam bo krščanska strežba postala ena najpomembnejših dejavnosti v življenju. Naša vera bo očitna iz prepričanja, s katerim bomo drugim pripovedovali o tem sijajnem Božjem darilu. (Dejanja 20:24)

15. Kako vera v Jezusa Kristusa združuje?

¹⁵ Kako čudovito, združujočo moč ima takšna vera! Zbližuje nas z Jehovom, njegovim Sinom in med seboj v krščanski občini. (1. Janezov 3:23, 24) Spodbuja nas, da se veselimo tega, da je Jehova v svoji dobrohotnosti dal Sinu »ime, ki je nad vsako ime [razen nad Božje ime]; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta«. (Filipljanom 2:9–11)

Za ponovitev

• Zakaj so tisti, ki so resnično verjeli Božji Besedi, lahko jasno prepoznali Mesija, ko je prišel?

• S katerimi dejanji naj bi med drugim pokazali, da smo hvaležni za Jezusovo žrtev?

• Kako nam že koristi Jezusova žrtev? Kako nam to pomaga, kadar molimo k Jehovu, da bi nam odpustil grehe?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 36]

Jezus je svojim sledilcem naročil, naj učijo druge izpolnjevati Božje zapovedi