1. poglavje

Zakaj se zanimati za druge religije?

1.–7. Kaj je med drugim značilno za različne svetovne religije?

NE GLEDE na to, kje živite, ste nedvomno opazili, da religija vpliva na življenje milijonov ljudi, morda tudi na vaše. V hinduističnih deželah lahko pogosto vidite, kako ljudje opravljajo pudžo – obred, med katerim svojim bogovom darujejo kokosove orehe, cvetove in jabolka. Duhovnik na čelo vernikov nariše rdečo ali rumeno piko, ki se imenuje tilaka. Poleg tega se vsako leto milijoni zgrinjajo k reki Ganges, da bi se v njej obredno očistili.

² V katoliških deželah lahko vidite ljudi, kako v cerkvah in katedralah molijo, pri tem pa v rokah držijo križ ali rožni venec. S kroglicami oziroma tako imenovanimi jagodami na rožnem vencu si verniki pomagajo pri štetju molitev, posvečenih Mariji. Redovnice in duhovnike pa je mogoče zlahka prepoznati po njihovih značilnih črnih oblačilih.

³ Protestantske dežele so polne kapelic in cerkva. Verniki si v nedeljo običajno nadenejo svoja najboljša oblačila ter se zberejo k petju hvalnic in poslušanju pridig. Njihovi duhovniki so pogosto oblečeni v črno obleko s prepoznavnim duhovniškim ovratnikom oziroma kolarjem.

⁴ V islamskih deželah lahko slišite mujezine oziroma muslimanske klicarje, ki petkrat na dan z minaretov  pozivajo vernike k obredni molitvi, imenovani salat. Koran je za muslimane sveta knjiga in glede na njihovo verovanje sporočilo te knjige prihaja od Boga. Ta naj bi ga v sedmem stoletju n. št. po angelu Džibrilu razodel preroku Mohamedu.

⁵ Po ulicah številnih budističnih dežel hodijo menihi, ki veljajo za simbol bogovdanosti in so navadno odeti v oranžna, črna ali rdeča oblačila. Starodavni templji s spokojnim kipom Buda odkrivajo, da budizem sega daleč v zgodovino.

⁶ Šintoizem, ki je razširjen predvsem na Japonskem, je del vsakodnevnega življenja vernikov, saj imajo družinske oltarje in darujejo svojim prednikom. Japonci brez zadržkov molijo za najbolj vsakdanje stvari, celo za uspeh na šolskih preizkusih znanja.

⁷ Po svetu pa je poznana še ena verska skupina, za katero je značilno, da gredo njeni pripadniki s Svetim  pismom in na njem temelječo literaturo od hiše do hiše ali pa se o Svetem pismu z ljudmi pogovarjajo na ulici. Po revijah Stražni stolp in Prebudite se! jih skoraj vsi prepoznajo kot Jehovove priče.

8. Na kaj kaže zgodovina verske raznolikosti?

⁸ Na kaj kaže takšna verska raznolikost po vsem svetu? Da ima človek že tisočletja potrebo in željo po duhovnosti. Človek je živel in še vedno živi s svojimi nadlogami in bremeni, dvomi in vprašanji, ter se ukvarja z uganko smrti. Religioznost se kaže na številne načine, ko se ljudje k Bogu ali bogovom obračajo s prošnjami za blagoslov in tolažbo. Religija poleg tega skuša odgovoriti na pomembna vprašanja: Zakaj smo tukaj? Kako naj bi živeli? Kaj bo človeštvu prinesla prihodnost?

9. Kako so skoraj vsi ljudje tako ali drugače v svojem življenju religiozni?

⁹ Po drugi strani pa milijoni ne pripadajo nobeni religiji niti ne verjamejo v nobenega boga. To so ateisti. Spet drugi so agnostiki, ki so prepričani, da je Bog neznan in da ga verjetno tudi ni mogoče spoznati. Toda to zagotovo ne pomeni, da so ti ljudje brez načel ali morale, prav kakor se za verne ljudi ne more reči, da so načelni in moralni že sami po sebi. Vendar če religija za koga pomeni »predanost nekemu načelu; strogo vdanost oziroma zvestobo; vestnost; pobožno naklonjenost oziroma navezanost«, potem je večina ljudi, tudi ateisti in agnostiki, v svojem življenju tako ali drugače religiozna. (The Shorter Oxford English Dictionary)

10. Ali religija vpliva na sodobni svet? Ponazori.

¹⁰ V svetu, ki zaradi vse hitrejših oblik komunikacije in možnosti potovanj postaja čedalje manjši, je vpliv  različnih religij mogoče čutiti povsod, pa če nam je to všeč ali ne. Izgredi, do katerih je prišlo leta 1989 zaradi knjige Satanski stihi, ki jo je napisal neki »muslimanski odpadnik«, kot so ga nekateri poimenovali, so jasen dokaz, kako se lahko verska čustva razvnamejo na globalni ravni. Nekateri islamski voditelji so zahtevali, da se knjiga prepove in da se avtorju celo vzame življenje. Zakaj se ljudje tako burno odzovejo, ko gre za religijo?

11. Zakaj ni nič narobe, če raziskujemo druge religije?

¹¹ Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, moramo vsaj nekoliko poznati ozadje svetovnih religij. Geoffrey Parrinder je v svoji knjigi World Religions—From Ancient History to the Present napisal: »Če posameznik raziskuje druge religije, to še ne pomeni, da je nezvest svoji, ampak si jo s tem morda poglablja, saj vidi, kako so drugi iskali resnico in so bili zaradi tega obogateni.« Znanje vodi do razumevanja, razumevanje pa do strpnosti do ljudi, ki imajo drugačno stališče.

Zakaj preiskovati?

12. Kateri dejavniki običajno vplivajo na to, katere vere je človek?

¹² Morda ste kdaj pomislili ali rekli: »Imam svojo vero. To je čisto osebna stvar in o tem ne razpravljam z drugimi.« Res je, versko prepričanje je nekaj povsem osebnega – starši in sorodniki so nam tako rekoč že od zibelke naprej vcepljali verske oziroma etične zamisli. Zato se navadno držimo verskih idealov svojih staršev in starih staršev. Vera je postala skoraj nekakšna družinska tradicija. In kaj je rezultat tega? To, da so večini od nas versko prepričanje določili drugi. Torej je enostavno povezano s tem, kje in kdaj smo se rodili. Z drugimi  besedami – verska pripadnost posameznika je pogosto pogojena »s krajem njegovega rojstva«, kot je to opazil zgodovinar Arnold Toynbee.

13., 14. Zakaj ni razumno sklepati, da je religija, v kateri je človek vzgojen od rojstva, kar avtomatično sprejemljiva za Boga?

¹³ Ali je razumno sklepati, da religija, ki je posamezniku določena ob rojstvu, predstavlja absolutno resnico? Če bi se rodili v Italiji ali Južni Ameriki, potem bi bili najverjetneje vzgojeni kot katoličan. Če bi se rodili  v Indiji, bi po vsej verjetnosti samodejno postali hindujec, če pa v Pandžabu, bi morda odrasli v sikha. Če bi bili vaši starši Pakistanci, potem bi bili skoraj zagotovo musliman. In če bi se rodili v kateri od socialističnih držav, morda ne bi imeli druge izbire, kot da bi postali ateist. (Galačanom 1:13, 14; Apostolska dela 23:6)

¹⁴ Ali je torej religija, v kateri je človek vzgojen od rojstva, avtomatično prava oziroma takšna, ki jo Bog odobrava? Če bi to držalo, potem bi se v vseh teh tisočletjih mnogi še vedno oklepali primitivnega šamanstva in staroveških kultov plodnosti, s predpostavko, da je »to, kar je bilo dobro za moje prednike, dobro tudi zame«.

15., 16. Kakšne so koristi, če preučimo druge religije?

¹⁵ Zaradi široke palete veroizpovedi, ki so po svetu nastale v zadnjih 6000 letih, je to, da razumemo, kaj verujejo drugi in od kod izvira njihovo verovanje, če nič drugega, vsaj poučno in je del splošne razgledanosti. Poleg tega nam lahko odpre pogled na stvarnejše upanje glede prihodnosti.

¹⁶ Danes si zaradi imigracij in selitev prebivalstva v številnih državah isto sosesko delijo ljudje različnih religij. Če torej ti razumejo stališče drug drugega, lahko med seboj bolj smiselno komunicirajo. S tem se utegne razpršiti tudi nekaj sovraštva, ki je posledica verskih razlik. Resda med ljudmi mogoče vladajo močna nesoglasja glede veroizpovedi, vendar to še ni razlog, da bi posameznika sovražili že samo zato, ker ima drugačno gledišče. (1. Petrovo 3:15; 1. Janezovo 4:20, 21; Razodetje 2:6)

17. Zakaj ne bi smeli sovražiti tistih, ki imajo drugačno versko prepričanje kot mi?

 ¹⁷ Neki starodavni judovski zakon se je glasil: »Ne sovraži brata v svojem srcu. Bližnjega moraš opomniti, da si ne bi skupaj z njim nakopal greha. Ne maščuj se niti ne goji zamere do sinov svojega ljudstva. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Jaz sem Jehova.« (3. Mojzesova 19:17, 18) Ustanovitelj krščanstva je rekel: »Vam, ki poslušate, pa pravim: ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. [. . .] Tako bo vaša nagrada velika in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.« (Luka 6:27, 35) V Koranu pod poglavjem »Preverjena« najdemo podobno načelo: »Gospod vas bo morda pomiril s tistimi, s katerimi ste bili v sporu.  Gospod je vsemogočen, pogosto odpušča in je usmiljen.« (Sura 60:7, EM)

18. Ali je pomembno, kaj človek veruje?

¹⁸ Res je, da sta potrebna strpnost in razumevanje, vendar to ne pomeni, da je vseeno, kaj kdo veruje. Zgodovinar Geoffrey Parrinder je napisal: »Včasih kdo reče, da imajo vse religije isti cilj oziroma da vse poti vodijo do resnice ali celo, da vse religije učijo enake nauke. [. . .] Vendar religija starodavnih Aztekov, ki so proti soncu dvigovali še utripajoče srce svojih žrtev, zagotovo ni bila tako dobra kot religija miroljubnega Buda.« Poleg tega, mar ni Bog tisti, ki bi moral določiti, kakšno čaščenje je sprejemljivo in kakšno ni? (Miha 6:8)

Po čem naj bi presojali religijo?

19. Kako bi morala religija vplivati na človekovo ravnanje?

¹⁹ Večina religij ima skupek prepričanj oziroma naukov, ki lahko pogosto tvorijo zelo zapleteno teologijo, te pa povprečen laik ne more razumeti. Toda načelo vzroka in posledice velja v vsakem primeru. Nauki neke religije bi morali vplivati na osebnost in vsakodnevno ravnanje vernika. Zato je vedenje vsakega človeka po navadi bolj ali manj odsev njegove verske vzgoje. Kako vaša religija vpliva na vas? Ali vernike oblikuje v prijaznejše ljudi, bolj radodarne, poštene, ponižne, strpne in sočutne? Ti vprašanji sta vredni premisleka, saj je veliki verski učitelj, Jezus Kristus, dejal: »Vsako dobro drevo daje dober sad, vsako ničvredno drevo pa ničvreden sad. Dobro drevo ne more roditi ničvrednega sadu in ničvredno drevo ne more roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rojeva dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Te ljudi boste torej prepoznali po njihovih sadovih.« (Matej 7:17–20)

20. Katera vprašanja se porajajo glede religije in zgodovine?

 ²⁰ Svetovna zgodovina bi nas morala navesti na to, da se za trenutek ustavimo in premislimo o tem, kakšno vlogo je religija odigrala v premnogih vojnah, ki so divjale med ljudmi in povzročile nepopisno trpljenje. Zakaj je v imenu religije ubijalo in bilo ubitih toliko ljudi? Križarske vojne, inkvizicija, spori na Bližnjem vzhodu in Severni Irski, pokoli med prebivalci Iraka in  Irana (1980–1988), spopadi med hindujci in sikhi v Indiji – zaradi vsega tega se pri razmišljujočih ljudeh zagotovo porajajo vprašanja glede verskih prepričanj in etike. (Glej  spodnji okvir.)

21. Kakšna so med drugim dela tako imenovanega krščanstva?

²¹ Pri vsem tem je prišla do izraza hinavščina krščanskega sveta. V dveh svetovnih vojnah so na ukaz »krščanskih«  političnih voditeljev katoličani pobijali katoličane, protestanti pa protestante. Toda Sveto pismo pokaže jasno razliko med deli mesa in sadom duha. Med dela mesa prišteva: »Nečistovanje, nečistost, razpuščeno vedenje, malikovanje, ukvarjanje s spiritizmom, sovraštvo, spore, ljubosumnost, izbruhe jeze, prepire, razprtije, ločine, zavist, popivanje, divje zabave in podobno. Glede tega vas vnaprej svarim, kakor sem vas že posvaril, da tisti, ki počnejo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« Vendar tako imenovani kristjani tovrstne reči počenjajo že stoletja, duhovščina pa njihovo ravnanje pogosto opravičuje. (Galačanom 5:19–21)

22., 23. Kakšen sad bi morala rojevati prava religija?

²² V nasprotju s tem pa pozitiven sad duha zajema: »Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, blagost, samoobvladanje. Proti takim stvarem ni nobene postave.« Vse religije bi morale rojevati takšen miroljubni sad. Ali ga? Ali ga vaša? (Galačanom 5:22, 23)

²³ Ta knjiga, ki obravnava, kako človeštvo v svetovnih religijah išče Boga, bi nam morala dati odgovore na nekatera naša vprašanja. Toda po čem naj bi presojali religijo? Po čigavih merilih?

»Moja vera je dovolj dobra zame«

24., 25. Pred kakšnim izzivom je vsak človek, kar se tiče religije, ki ji pripada?

²⁴ Veliko ljudi pogovor o religiji konča z naslednjimi besedami: »Moja vera je dovolj dobra zame. Nikomur nočem nič slabega in pomagam, kolikor lahko.« Pa je to dovolj? Ali naša osebna merila glede religije zadostujejo?

 ²⁵ Če je religija po definiciji nekega slovarja »izraz človekove vere in velikega spoštovanja do nadnaravne moči, ki je prepoznana kot stvarnik in vladar vesolja«, potem se zagotovo postavlja vprašanje: Ali je moja religija dovolj dobra za tega stvarnika in vladarja vesolja? Poleg tega naj bi ta stvarnik imel pravico določiti, kaj je sprejemljivo in kaj ni, kar se tiče ravnanja, čaščenja in verskih naukov. Zato bi moral človeštvu sporočiti svojo voljo, takšno sporočilo pa bi moralo biti zlahka dostopno in na voljo vsem. In četudi bi bila posamezna sporočila dana v razmahu več stoletij, bi vedno morala biti skladna in dosledna. S tem pa je sleherni posameznik postavljen pred izziv – preiskati dokaze in ugotoviti, kaj je Bogu sprejemljivo in kaj ni.

26. Katera sveta knjiga bi morala biti merilo za določanje tega, katero čaščenje je pravo? Zakaj?

²⁶ Ena najstarejših knjig, ki zase pravi, da je navdihnjena od Boga, je Sveto pismo oziroma Biblija. To je najbolj razširjena in prevajana knjiga v vsej zgodovini. Pred skoraj 2000 leti je eden od njenih piscev napisal: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma, da bi ugotovili, kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno.« (Rimljanom 12:2) Kaj nam lahko pomaga ugotoviti, kakšna je Božja volja? Isti pisec je napisal: »Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti,  da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo.« Potemtakem bi moralo biti navdihnjeno Sveto pismo zanesljivo merilo za določanje tega, katero čaščenje je pravo in sprejemljivo. (2. Timoteju 3:16, 17)

27. a) Katere svete zapise imajo nekatere svetovne religije? b) Kako bi se morali njihovi nauki skladati s svetopisemskimi?

²⁷ Najstarejši deli Svetega pisma po starosti prekašajo vse druge verske zapise na svetu. Peteroknjižje (prvih pet svetopisemskih knjig) oziroma Postava, ki jo je po navdihnjenju napisal Mojzes, sega v 15. in 16. stoletje pr. n. št. Za primerjavo, hinduistični zapisi, imenovani Rigveda (zbirka hvalnic), so bili dokončani okoli leta 900 pr. n. št. in ne veljajo za navdihnjene. Budistični kanon Tri košare je nastal v petem stoletju pr. n. št. Koran, ki naj bi ga Bog posredoval po angelu Džibrilu, datira v sedmo stoletje n. št., Mormonova knjiga, ki naj bi jo v Združenih državah Amerike angel Moroni dal Josephu Smithu, pa je iz 19. stoletja. Če so nekatera od teh del navdihnjena od Boga, kot to zase trdijo, potem njihove smernice na področju vere ne bi smele biti v nasprotju z nauki Svetega pisma, ki je izvirno navdihnjeno besedilo. Poleg tega bi morala ponujati odgovore na nekatera najbolj zanimiva vprašanja, ki si jih človeštvo zastavlja.

Vprašanja, ki terjajo odgovor

28. Katera so nekatera vprašanja, ki terjajo odgovor?

²⁸ 1) Ali Sveto pismo uči to, kar uči večina religij in kar verujejo mnogi, namreč, da imamo ljudje neumrljivo dušo, ki ob smrti preide v drugo področje, tako imenovano »onstranstvo« (nebesa, pekel ali vice), oziroma da se reinkarnira?

 2) Ali Sveto pismo uči, da je Vrhovni gospod vesolja brez imena? Ali uči, da je Bog eden, da gre za tri osebe v enem Bogu ali pa da obstaja mnogo bogov?

3) Kakšen je bil glede na Sveto pismo prvotni namen Boga, ko je ustvaril človeštvo za življenje na zemlji?

4) Ali Sveto pismo uči, da bo zemlja uničena? Ali pa nakazuje le na konec te pokvarjene stvarnosti?

5) Kako lahko zares dosežemo notranji mir in rešitev?

29. a) Katero osnovno vodilo bi nas moralo usmerjati pri iskanju resnice? b) Kako Sveto pismo odgovarja na naša vprašanja?

²⁹ Vsaka religija ima svoj odgovor, vendar bi morali pri svojem iskanju »čiste« religije navsezadnje priti do takšnih sklepov, do kakršnih Bog želi, da pridemo. (Jakob 1:27) Zakaj lahko to rečemo? Zato ker bo naše osnovno vodilo naslednje: »Četudi se vsak človek izkaže lažnivca, naj se pokaže, da ima Bog prav, kakor piše: ,Ti si v svojih besedah pravičen in boš zmagal, ko ti bodo sodili.‘« * (Rimljanom 3:4)

30. O katerih vprašanjih bomo med drugim razpravljali v naslednjem poglavju?

³⁰ Sedaj ko smo si zgradili temelj za preiskovanje svetovnih religij, si poglejmo, kako je človeštvo iskalo Boga na samem začetku. Kaj vemo o tem, kako je nastala religija? Katere ustaljene vzorce čaščenja so imela starodavna in morda primitivna ljudstva?

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 16]

Vse religije bi morale rojevati miroljuben sad. Toda ali ga?

[Okvir na strani 14]

 Religija, ljubezen in sovraštvo

▪ »Vojne v imenu religije znajo biti še posebej divje. Kadar se ljudje bojujejo za ozemlje iz gmotnih koristi, dosežejo točko, ko se ni več vredno bojevati in zato sklenejo kompromis. Kadar pa se bojujejo zaradi vere, se zdi, da sta kompromis in sprava greh.« (Roger Shinn, profesor socialne etike na Union Theological Seminary v New Yorku)

▪ »Ljudje se bodo za vero prepirali, zanjo bodo pisali, se bojevali, dali svoje življenje; le živeli ne bodo zanjo. [. . .] Tam, kjer je prava religija preprečila en zločin, so krive religije našle izgovor za tisoč novih.« (Charles Caleb Colton, 1825)

▪ »Ravno dovolj smo verni, da drug drugega sovražimo, vendar ne dovolj, da bi drug drugega ljubili.« (Jonathan Swift, 1667–1745)

▪ »Ljudje nikoli ne delajo zla tako temeljito in s takšnim navdušenjem kakor takrat, ko to počnejo zaradi verskih nazorov.« (Blaise Pascal, 1623–1662)

▪ »Pravi smisel višje religije je duhovne nasvete in resnice, ki so njeno bistvo, dajati toliko dušam, kolikor jih le lahko doseže. Tako bi bilo vsaki izmed teh duš omogočeno doseči človekov resnični smoter. Resnični smoter človeka pa je ta, da poveličuje Boga in ga vso večnost razveseljuje.« (Arnold Toynbee, zgodovinar)

 [Slike na strani 4]

Hindujci častijo reko Ganges, imenovano Ganga Ma oziroma mati Ganga.

Iskreni katoličani se z rožnim vencem obračajo na Marijo.

V nekaterih budističnih deželah večina fantov nekaj časa opravlja delo menihov, oblečenih v oranžna oblačila.

Verni muslimani gredo vsaj enkrat v življenju na romanje v Meko.

[Slika na strani 6]

Jehovove priče, ki oznanjujejo v nekem japonskem mestu. Po tej dejavnosti so znani po vsem svetu.

[Slika na strani 9]

Krst dojenčka v eni od krščanskih cerkva. Ali je religija, ki jo posameznik dobi ob rojstvu, nujno tudi prava?

[Slika na strani 11]

Azteki, ki so žrtvovali ljudi – ali so vse religije res enake poti do resnice?

[Slika na strani 13]

V imenu religije je ubijalo in bilo ubitih na milijone ljudi.