Kaj pričakujemo od prihodnosti

Na naš življenjski nazor globoko vplivajo biblijske prerokbe iz Razodetja 21:3, 4. Tam piše: »Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze z njih oči; in smrti ne bode več; ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.«

V Bibliji se vedno znova opisuje svet, kot ga bo ustvaril Bog. »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi (Božji) v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrovo pismo 3:13; Psalm 37:9-11, 29; Izaija 11:6-9; 35:5, 6)

Jehovove priče verjamemo, da se bodo le s spolnitvijo te obljube rešili problemi človeštva. Tako je nakazal Jezus, ko je učil učence moliti: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matvž 6:10) Verjamemo pa, da je Božje kraljestvo resnična vladavina. (Izaija 9:6, 7) Samo ta vladavina lahko odstrani vse, kar spravlja ljudi v nesrečo, hkrati pa ustanovi trajen mir.

Neka druga biblijska prerokba pove, kaj se bo ob nastopu Božjega kraljestva zgodilo z zdajšnjimi vladavinami. »Bog nebes bo ustanovil kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo [. . .] vsa ona kraljestva zdrobi in uniči, a samo bo ostalo na veke.« (Danijel 2:44)

 Prepričani smo, da se bo ta sprememba skoraj zgodila. Zato naši mladi ljudje verjamejo, da je prav, če se pripravijo za življenjsko poklicno pot, ki ustreza našemu prepričanju o stvarnosti Božjega kraljestva. Naš prvi cilj pa je povedati ljudem, kaj nam prinaša prihodnost. Zares se veselimo časa, ko bodo naše bridkosti in težave minile in bomo dočakali blagoslove, ki jih Bog hrani za svoje služabnike. Bog je namreč obljubil: »Svet gine in poželjenje njegovo, kdor pa dela voljo Božjo ostane vekomaj.« (1. Janezovo pismo 2:17)

Ločeni od sveta

Lahko si mislimo, da je takšen pogled na prihodnost značilno vpival tudi na prve kristjane. Zadi takšnega pogleda so bili nekaj posebnega, ločili so se od sveta. O tem je zgodovinar E. G. Hardy zapisal v svoji knjiga Christianity and the Roman Government (Krščanstvo in rimska vlada) takole: »Kristjani so bili tujci in popotniki na tem svetu, njihova prava domovina so bila nebesa. Kraljestvo, ki so ga pričakovali, ni bilo od tega sveta. Zato je nezanimanje za državne zadeve, ki ga je rodilo takšno pričakovanje, že od samega začetka nezgrešljiva značilnost krščanske vere.«

Jezus je jasno povedal, da bo ločenost učencev od sveta njihova izrazita značilnost. »Od sveta niso,« je dejal. (Janez 17:16; 15:19) Po tem načelu Jehovove priče gledamo, da nismo »del sveta«. To seveda ne pomeni, da se zavzemamo za puščavništvo, za zapiranje pred svetom. Z vso iskrenostjo skušamo delati za blagor vseh v svoji srenji, tudi v šolah. Naši otroci bi radi čimveč prispevali k delu v razredu.

 Vendar pa vemo, da v Bibliji jasno piše, da »ves svet leži v oblasti hudobnega.« (1. Janezovo pismo 5:19, NW; Janez 12:31; 2. pismo Korinčanom 4:4) Zato nam ni vseeno, kako takšen svet vpliva na naše otroke. Prečesto svet kuje v zvezde življenjski stil, ki se nam ne zdi nič kaj zdrav. Tudi šole ne morejo uiti takšnemu vplivu. Zato Jehovove priče želimo, da se naši otroci ognejo škodljivim vplivom, kolikor je to pač mogoče.

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

»In svet gine in poželjenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17)

[Slika na strani 7]

Witness children want to contribute what they can to class activities