Pouk v šoli

Tudi pri učnem načrtu se bo zgodilo, da bodo pogledi Jehovovih prič vplivali na njihovo šolanje. S temle, kar bodo zdaj povedali, skušamo ustvariti predvsem razumevanje med nami, starši, Jehovovimi pričami, in učitelji, ker pač menimo, da so za to, kaj se bo otrok učil, odgovorni najprej starši.

Verouk: Pri nas je cerkev ločena od države, zato verouk ni vključen med redne šolske ure. Ponekod pa je verouk v šoli obvezen.

Tudi Jehovove priče menimo, da morajo otroke versko vzgajati samo njihovi starši. Kjer je torej verouk v šoli obvezen, bomo Jehovove priče v šoli prosili, da naše otroke oprostijo tega pouka. Če k verouku spada tudi kakšna oblika čaščenja, ki ni biblijsko, na primer priklanjanje pred podobami, naši otroci pri tem ne bodo sodelovali pod nobenim pogojem.

Jehovove priče pa nimajo nič proti, če v razredu objektivno pregledujejo različne religije ali Biblijo. Če šola organizira govore, v katerih predstavniki različnih religij ne propagirajo svoje religije, ampak učence samo seznanjajo z njo, bodo naši otroci spoštljivo prisluhnili. Tudi Jehovove priče bomo, če nas bodo povabili, radi posameznim razredom ali skupinam učencev razložili naše prepričanje.

Ponekod tudi redno molijo očenaš. Jehovove priče sicer odobravamo to molitev, ne sodelujemo pa tam, kjer jo ritualno ponavljajo. To pa zato, ker je Jezus, ko je predlagal to molitev, rekel, naj ne »ponavljamo kar naprej istih besed«. (Matevž 6:7, 8, NW) Še en razlog, zaradi katerega ne sodelujemo pri tem, pa je ta, da načelno ne sodelujemo pri nobenih  medverskih dejavnostih.

Spolna vzgoja: O zdravju in higijeni so nas že od nekdaj učili v šoli. Ta pouk je bil gotovo zelo koristen, saj nas je učil čistoče, varovanja pred boleznimi, nege otrok, družinskih dolžnosti in tako naprej. Danes pa mnogo šol poskrbi tudi za natančno razlago človekove spolnosti, s kontracepcijo, samozadovoljevanjem, homoseksualnostjo in splavi vred.

Spolni vzgoji navadno manjka nravstvenih navodil. Pravzaprav sploh ni tako redko, da učitelji pri spolni vzgoji govorijo čez nravstvena merila Svetega pisma. Zato smo Jehovove priče zelo zaskrbljeni nad tem, kar se otroci učijo pri spolni vzgoji.

Ponekod na evropskem severu uporabljajo v šolah knjigo Fant in dekle, mož in žena (Dreng og pige, mang og kvinde). V njej je zapisano: »Vsakdo mora imeti pravico, da zadovolji svoje spolne potrebe, ne glede na starost, spol in — dokler seveda ne posega s tem v pravice drugih — tudi ne glede na metode.« O spolnih odnosih z živalmi zato ta knjiga pravi: »V naši deželi (na Danskem) [. . .] je takšno zadovoljevanje spolnih želja zakonito.« Božji zakon pa je Izraelcem zapovedoval: »Kdorkoli greši z živino mora umreti.« (2. Mojzesova knjiga 22:19, EI)

Že prej smo poudarili, da se Jehovove priče skušamo držati biblijskih nravstvenih načel in da jih skušamo vcepiti tudi našim otrokom. Zato ne maramo, da bi naše otroke učil spolnosti človek, ki teh načel ne spoštuje. Če bomo torej starši začutili, da šola indokrinira naše otroke z idejami in slikovitim gradivom, ki očitno prezira načela, kakršna jih učimo doma, bomo morali zahtevati, da otroke oprostite spolne vzgoje v razredu.

Znanost in nauk o razvoju: Jehovove priče nas znanost zares zanima. Spoštujemo znanstvenike, ki so nam s svojo zagnanostjo v veliki meri razložili svet v katerem živimo. Svoje otroke spodbujamo, naj študirajo različne veje znanosti, kajti to jim bo pomagalo, da bodo še bolj doumeli modrost in moč našega Stvarnika.

 Ampak ni vse čemur pravimo znanost, tudi resnica. Obstajajo tudi gole teorije o evoluciji in ki jih pogosto predstavijo ljudem kot znanstveno dejstvo. Nauk o razvoju predstavlja, da se je vse živo razvilo iz neživega. In ko so se ti organizmi potem razmnoževali, so se spreminjali in se oblikovali v različne živalske in rastlinske vrste, dokler se niso končno dokopali do vseh oblik, kakršne živijo danes, tudi do človeka.

Jehovove priče tej teoriji ne verjamejo. Pa tudi v drugo skrajnost ne zaidemo, da bi namreč verjeli, da je bil svet ustvarjen v sedmih dneh po štiriindvajset ur. Verujemo pa, da je prvega moškega in prvo žensko in tudi vse živalstvo in rastlinstvo ustvaril Bog. Ko torej v razredu razpravljamo o razvojni teoriji, se nam zdi veliko vredno, če učitelj upošteva tudi na Bibliji osnvano prepričanje naših otrok. V resnici menimo, da so naša prepričanja v popolnem skladu z znanstvenimi dejstvi in naši otroci vam bodo to radi razložili.

Glasbena in druga umetnostna vzgoja: Jehovove priče smo prepričani, da glasbena in druga umetnostna vzgoja sama po sebi nista napačni. Seveda pa naši otroci pri taki vzgoji ne sodelujejo, če sta povezani z verskimi ali domoljubnimi prireditvami. Če se odločimo za glasbeno vzgojo na šoli, se bomo skupaj z otroki pogovorili o nekaj pomembnih stvareh.

Pomislili bomo na primer, kje in v kakšnih okoliščinah poteka ta pouk, pa tudi naravo glasbe, ki jo bodo  otroci igrali, ne bomo zanemarili. Če je glasbena vzgoja povezana z igranjem v orkestru, ki bo zagotovo nastopal tudi na kakšnih verskih ali domoljubnih praznovanjih, potem Jehovova priča tam kajpak nima kaj sodelovati. Pa tudi na vajah naši otroci ne bodo igrali državne himne ali glasbe, ki je povezana z verskimi in domoljubnimi prazniki. Premislili bomo tudi, ali glasbena vzgoja našemu otroku ne bo vzela preveč časa in ali ne bo ravno takrat, kadar so krščanski shodi ali kadar imamo v družini odmerjen čas za kakšne skupne dejavnosti.

Vojaška vzgoja: Po nekaterih deželah imajo otroci tudi vojaško vzgojo. Jehovove priče pa hočemo biti med tistimi, za katere pravi Biblija: »Prekovali bodo svoje meče v lemeže, svoje sulice v vinjake. Ne vzdigne več narod zoper narod meča, ne bodo se več učili vojskovanja.« (Izaija 2:4, EI) Zato Jehovove priče prosimo, da naše otroke oprostite vojaške vzgoje v šoli.

Biblija tudi pravi: »Ako je mogoče, živite, kolikor je na vas, z vsemi ljudmi v miru.« (Pismo Rimljanom 12:18, EI) Spoštovanje tega načela vpliva tudi na naš odnos do drugih oblik bojevanja. Sem seveda spadajo različne borilne veščine: judo, karate in kendo, pa tudi boks in rokoborba. Čeprav te borilne veščine veljajo za šport, so namenjene bojevanju in poškodovanju drugih. In tega se zavedamo. Zato Jehovove priče ne sodelujemo pri takšnih borilnih dejavnostih. Naši otroci vas bodo sicer prosili, da jih oprostite teh dejavnosti, vendar pa bodo radi sodelovali pri drugih vrstah telesne vzgoje na šoli.

[Poudarjeno besedilo na strani 32]

Svoje otroke spodbujamo naj študirajo različne veje znanosti