18. poglavje

Ali je Biblijo res navdihnil Bog

1. Kakšno sposobnost ima Stvarnik, ljudje pa je nimajo?

NIHČE ne more natančno napovedati prihodnosti. Te moči človek nima. Toda Stvarnik vesolja ima v rokah vse potrebne podatke, in lahko celo nadzoruje dogodke. Zato lahko zanj rečemo, da »oznanja od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo«. (Iz. 46:10, EI; 41:22, 23)

2. Kaj bi nas prepričalo, da je Biblijo res navdihnil Bog?

² V Bibliji je na stotine prerokb. Ali so se do danes že spolnile? Če so se, potem bi bil to velik dokaz, da je Biblija ‚navdihnjena od Boga‘. (2. Tim. 3:16, 17) Tako bi laže verjeli tudi v tiste prerokbe, ki se do danes še niso spolnile. Zato bo najbrž nadvse koristno, če si ogledamo nekaj prerokb, ki so se že spolnile.

Tirov padec

3. Kakšna je bila prerokba o Tiru?

³ Tir je bil pomembno morsko pristanišče v Feniciji, katerega prebivalci so zahrbtno ravnali s starodavnimi Izraelci, s svojimi južnimi sosedi, ki so častili Jehovo. Jehova je dobrih 250 let vnaprej napovedal popolno uničenje tega mesta po svojem preroku Ezekijelu: »Zoper tebe pripeljem mnogo narodov. [...] Ti bodo razdejali tirske zidove in podrli njegove stolpe. Pometem njihovo podrtino in ga spremenim v golo skalo. Prostor za sušenje mrež bo sredi morja.« Ezekijel je vnaprej napovedal celo to, kateri narod bo prvi prišel nad Tir: »Glej, pripeljem nad Tir [...] babilonskega kralja Nebukadnezarja.« (Ezek. 26:3-5, 7, EI)

4. a) Kako se je spolnila prerokba o zmagi Babiloncev nad Tirom? b) Zakaj Babilonci niso odnesli Tirovih zakladov?

⁴  Kot je bilo napovedano, je Nebukadrezar [Nebukadnezar] kasneje res razrušil kopenski del Tira in Britanska enciklopedija pravi, da ga je oblegal kar 13 let.¹ Napovedano pa je bilo tudi, da tam ne bo dobil plena: »A plače ni dobil ne on ne njegova vojska.« (Ezek. 29:18, EI) Zakaj ne? Zato, ker je bil en del Tira na otoku, od kopna pa je bil ločen s tesnim prelivom.² Večino tirskih dragocenosti so preselili na otoški del mesta, ki se je še upiral napadalcu.

5, 6. Kako je Aleksander Veliki premagal otoški del Tira in s tem do poslednje podrobnosti izpolnil, kar je bilo prerokovano?

⁵ Toda Nebukadnezar ni ‚pometel njegove podrtine in ga spremenil v golo skalo‘, kot je to napovedal Ezekijel. Tudi Zaharijeva prerokba, da se bo Tir »zrušil v morje«, se ni spolnila. (Zah. 9:4) Ali to pomeni, da prerokbi nista točni? Kje pa! 332. leta pred našim štetjem, torej več kot 250 let po Ezekijelovi prerokbi in skoraj 200 let po Zaharijevi, je grška vojska pod Aleksandrom Velikim popolnoma razdejala mesto Tir. »Iz ruševin kopenskega dela mesta,« nam razlaga Ameriška enciklopedija, »je 332. leta zgradil velikanski [nasip] od kopnega do otoka. Po sedemmesečnem obleganju [...] je mesto Tir premagal in razrušil.«³

⁶ Kot sta napovedala Ezekijel in Zaharija, so Tirove podrtine in ruševine res končale sredi morja. Od mesta  ni ostalo drugega kot gola skala, »kraj, kjer se sušijo ribiške mreže«, kot je dejal nekdo, ki je ta kraj obiskal.⁴ Prerokbe, ki so bile zapisane stotine let vnaprej, so se torej spolnile do poslednje podrobnosti!

Kir in padec Babilona

7. Kaj je Biblija prerokovala o padcu Babilona?

⁷ Presenetljive so tudi prerokbe o Judih in Babilonu. Zgodovina nam poroča, da so Babilonci zajeli Jude in jih odvedli kot ujetnike. Toda Jeremija je to napovedal 40 let preden se je sploh zgodilo. Izaija pa je dogodek napovedal celo 150 let prej. Napovedal pa je tudi, da se bodo Judje vrnili iz ujetništva. Isto stvar je napovedal tudi Jeremija in še rekel, da se bodo vrnili v domovino po 70 letih. (Iz. 39:6, 7; 44:26; Jer. 25:8-12; 29:10)

8, 9. a) Kdo je premagal Babilon in kako? b) Kako nam zgodovina potrjuje prerokbo o Babilonu?

⁸ Judje pa se ne bi mogli vrniti, če ne bi Medi in Perzijci 539. leta pred našim štetjem, razrušili Babilona. Dogodek sta napovedala Izaija skoraj 200 let vnaprej in Jeremija kakih 50 let vnaprej. Jeremija je rekel, da se bodo babilonski vojščaki predali brez boja. Oba, Izaija in Jeremija, pa sta napovedala, da bo voda, ki je varovala Babilon, »presahnila«. Izaija je povedal celo ime zmagovitega vojskovodja, Kira, in napovedal, da  babilonska vrata pred njim »ne ostanejo zaprta«. (Jer. 50:38; 51:11, 30; Iz. 13:17-19; 44:27; 45:1)

⁹ Grški zgodovinar Herodot razlaga, da je Kir v resnici preusmeril tok reke Evfrat, tako da je »voda odtekla in je bilo moč bresti po stari strugi«. Tako je sovražna vojska ponoči prečkala reko in vkorakala v mesto skozi vrata, ki so jih Babilonci v svoji brezskrbnosti pustili odprta. »Da so bili Babilonci zvedeli ali opazili, kaj je imel Kir za bregom,« nadaljuje Herodot, »[...] bi bili pozaklenili vsa vrata, ki so držala do reke [...] Tako pa so jim Perzijci iznenada padli za vrat in zavzeli mesto.«⁶ Pravzaprav so Babilonci prav tedaj vsevprek popivali, o tem nam pripoveduje Biblija, potrjuje pa tudi Herodot.⁷ (Dan. 5:1-4, 30) Izaija in Jeremija pa sta oba napovedala, da bo Babilon navsezadnje ostal opustela ruševina. In prav to se je tudi zgodilo. Danes je Babilon le še opustel kup ruševin. (Iz. 13:20-22; Jer. 51:37, 41-43)

10. Kje najdemo potrdilo, da je res Kir izpustil judovske ujetnike?

¹⁰ Kir je bil tudi tisti vladar, ki je spustil Jude v njihovo domovino. Jehova je zanj napovedal: »Vso mojo voljo bo izpolnil.« (Iz. 44:28) Po sedemdesetih letih, 537. leta pred našim štetjem, je Kir spustil Jude v domovino, prav kakor je napovedovala prerokba. (Ezr. 1:1-4) Našli so tudi star perzijski napis, imenovan Kirov cilinder, na katerem je natančno popisana Kirova politika do vračanja ujetnikov v njihovo domovino. »Kar se tiče prebivalcev Babilona,« je po tem zapisu rekel Kir, »sem zbral (tudi) vse njegove (bivše) prebivalce in jim povrnil njihova prvotna prebivališča.«⁸

Medo-Perzija in Grčija

11. Kako je Biblija napovedala vzpon Medo-Perzije do svetovne velesile in njen poraz pred Grki?

¹¹ Ko je bil Babilon še svetovna sila, je Biblija že napovedala zmago dvorogega ovna, ki je ponazarjal »kralja Medije in Perzije«. (Dan. 8:20) Po napovedi je  tako Medo-Perzija postala naslednja svetovna sila, ker je 539. leta pred našim štetjem premagala Babilon. Potem pa je »kozel«, ki je ponazarjal Grčijo, »udaril ovna in mu polomil oba roga«. (Dan. 8:1-7) To se je zgodilo 332. leta pred našim štetjem, ko je Grčija premagala Medo-Perzijo in postala nova svetovna sila.

12. Kaj je Biblija povedala o grški oblasti?

¹² In prerokba se je potem nadaljevala takole: »Kozel je nato postal silno velik. A ko je dosegel svojo polno moč, se je zlomil veliki rog, in namesto njega so vzrasli štirje drugi, proti štirim vetrovom neba.« (Dan. 8:8, EI) Kaj to pomeni? Biblija sama razlaga: »Kosmati kozel je grški kralj; velik rog, ki je med njegovimi očmi, je prvi kralj. Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: Štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, a nimajo njegove moči.« (Dan. 8:21, 22, EI)

13. Kako se je prerokba o Grčiji spolnila dobrih 200 let po tem, ko je bila napisana?

¹³ Zgodovina nam pripoveduje, da je bil ta »grški kralj« Aleksander Veliki. Po njegovi smrti 323. leta pred našim štetjem, pa so si njegovo kraljestvo razdelili štirje njegovi generali: Selevk Nikator, Kasander, Ptolemej Lagus in Lizimah. Zgodilo se je, kakor je napovedala Biblija: »Štirje drugi so stopili na njegovo mesto.« Nobeden od njih pa ni več imel Aleksandrove moči, in tudi to je bilo napovedano. Tako se je prerokba več kot 200 let po tem, ko je bila zapisana, začela spolnjevati, kar je še eno presenetljivo potrdilo, da je Biblija res navdihnjena!

Napoved Mesija

14. Kaj je neki učenjak rekel o mnogih prerokbah, ki so se spolnile na Jezusu?

¹⁴ Še posebej nenavadni so tisti deli biblijskih prerokb, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Profesor J. P. Free je opazil tole: »Možnost, da bi se vse te prerokbe mogle spolniti na enem samem človeku, je malodane zanemarljiva, in s tem je jasno potrjeno, da bi se jih ljudje na noben način ne mogli kar izmisliti.«⁹

15. Katere prerokbe so se spolnile na Jezusu, pa Jezus sam ni imel prav nobene moči nad njimi?

¹⁵ Na izpolnitev marsikatere prerokbe o sebi Jezus ni imel prav nikakršnega vpliva. Nikakor, na primer, ni mogel vplivati na to, da bi se rodil v Judovem plemenu kot potomec kralja Davida. (1. Mojz. 49:10; Iz. 9:6, 7; 11:1, 10; Mat. 1:2-16) Tudi na dogodke, zaradi katerih se je rodil v Betlehemu, ni mogel vplivati. (Mih. 5:2; Luk. 2:1-7) Prav tako ni mogel urediti, da ga je sovražnik izdal za 30 srebrnikov (Zah. 11:12; Mat. 26:15), da so ga sovražniki popljuvali (Iz. 50:6; Mat. 26:67), da so ga psovali, ko je visel na mučilnem kolu (Ps. 22:7, 8; Mat. 27:39-43), da so ga prebodli, a da mu niso zlomili nobene kosti (Zah. 12:10; Ps. 34:20; Jan. 19:33-37) in da so vojaki kockali za njegovo obleko (Ps. 22:18; Mat. 27:35). To je le peščica prerokb, ki so se vse spolnile na enem samem človeku, na Jezusu.

Uničenje Jeruzalema

16. Kaj je Jezus prerokoval o Jeruzalemu?

¹⁶ Jezus je bil Jehovin največji prerok. Najprej si poglejmo, kaj je napovedal za Jeruzalem: »Prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in z vseh strani stiskali. V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke in ne bodo pustili kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa, ko se je Bog milostno ozrl  nate.« (Luk. 19:43, 44, EI) Jezus je tudi rekel: »Ko boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da bo kmalu razdejan. Takrat naj vsi, ki bodo v Judeji, bežijo v hribe.« (Luk. 21:20, 21, EI)

17. Kako se je izpolnila Jezusova prerokba o vojskah, ki bodo oblegale Jeruzalem, in kako so lahko potem ljudje zbežali?

¹⁷ Čisto po prerokbi je 66. leta našega štetja prišla rimska vojska pod Cestijem Galom nad Jeruzalem. Bilo pa je nenavadno, da svojega obleganja ni speljal do konca, ampak se je po poročilu zgodovinarja iz prvega stoletja, Jožefa Flavija, »povsem brez razloga umaknil od mesta«.¹⁰ Ker so obleganje tako nepričakovano prekinili, so imeli ljudje priložnost, da bi ubogali Jezusovo navodilo in zbežali iz Jeruzalema. Zgodovinar Evzebij poroča, da so bežali v glavnem le kristjani.¹¹

18. a) Kaj se je zgodilo 70. leta našega štetja, torej manj kot štiri leta po tem, ko so se rimske vojske enkrat že umaknile od Jeruzalema? b) Kako popolno je bilo uničenje Jeruzalema?

¹⁸ Prej ko v štirih letih, 70. leta našega štetja, se je rimska vojska, tokrat pod vodstvom generala Tita, vrnila in spet obkolila Jeruzalem. V več kilometrov širokem pasu okoli mesta so posekali drevje in postavili pravi branik, »utrdbo iz ošiljenih kolov«. Jožef Flavij opisuje, kaj se je potem dogajalo: »S tem je splahnel Judom vsakršen up na pobeg.«¹² Jožef potem še pravi, da so po petmesečnem obleganju štrleli v zrak le še trije stolpi in del obzidja, vse ostalo pa je bilo »popolnoma zravnano z zemljo, [...] nič ni ostalo takega, da bi človek, ki bi prišel tjakaj, lahko verjel, da je tam sploh kdo prebival.«¹³

19. a) Kako velika je bila Jeruzalemova stiska? b) Na kaj nas danes nemo spominja Titov slavolok?

¹⁹ Med obleganjem je padlo kakih 1 100 000 Judov, 97 000 pa so jih potem odvedli kot ujetnike.¹⁴ Do današnjega dne lahko vidite v Rimu dokaz o spolnitvi te Jezusove prerokbe. Tam namreč stoji Titov slavolok, ki so zgradili Rimljani v 81. letu našega štetja v počastitev uspešnega zavzetja Jezuzalema. Ta slavolok nas molče spominja, da človek zagotovo zabrede v nesrečo, če se ne ravna po biblijskih svarilih.

 Prerokbe, ki se spolnjujejo danes

20. Na katero vprašanje je Jezus odgovoril z »znamenjem«, po katerem danes vemo, da je blizu velika svetovna sprememba?

²⁰ Biblija napoveduje, da je tik pred nami velikanska svetovna sprememba. Kot je Jezus napovedal že dogodke, po katerih so ljudje v prvem stoletju lahko dognali, da je blizu uničenje Jeruzalema, tako je napovedal tudi dogodke, po katerih se bo v današnjih dneh dalo ugotoviti bližino te velike svetovne spremembe. Jezus je povedal za to »znamenje« takrat, ko so ga učenci vprašali: »Kakšno bo znamenje tvoje prisotnosti in zaključek sestava stvari?« (Mat. 24:3, NS)

21. a) Kaj je Kristusova »prisotnost« in kaj je »zaključek tega sestava stvari«? b) Kje lahko beremo o znamenju, ki ga je dal Jezus?

²¹ Po biblijskem poročilu Kristus ne bo prisoten v človeški podobi, ampak bo kot mogočen vladar vladal iz nebes in odrešil stiskano človeštvo. (Dan 7:13, 14) »Prisoten« bo v razdobju, ki mu sam pravi »zaključek sestava stvari«. Kakšno je torej Jezusovo znamenje, s katerim je napovedal svojo nevidno prisotnost v vladarski moči in bližino konca tega sestava stvari? Dogodke, ki vsi skupaj predstavljajo to znamenje, si lahko ogledamo v 24. poglavju evangelija po Mateju, 13. poglavju evangelija po Marku in v 21. poglavju evangelija po Luku. Najpomembnejši deli tega znamenja so tile:

22. Na kakšen način so bile vojne od 1914. leta naprej del znamenja in kako rušilne so bile?

²² VELIKE VOJNE: »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo.« (Mat. 24:7, EI) Od 1914. leta naprej je dokazov, da se ta prerokba spolnjuje, na pretek. V prvi svetovni vojni, ki se je začela 1914. leta, so na veliko začeli uporabljati strojnice, tanke, podmornice, letala in bojne strupe. Ko se je 1918. leta  končala, je smrtni davek znašal 14 milijonov mrtvih vojakov in civilistov. Neki zgodovinar je zapisal: »Prva svetovna vojna je bila prva ‚totalna‘ vojna.«¹⁵ Druga svetovna vojna, ki je trajala od 1939. leta, je bila še veliko bolj uničevalna, saj je zahtevala kakih 55 milijonov življenj med vojaki in civilisti. In uvedla je popolnoma novo strahoto: jedrsko bombo! Po koncu te vojne je do danes padlo še kakih 30 milijonov ljudi v celi vrsti manjših ali večjih spopadov. Nemška revija Der Spiegel je zapisala: »Od 1945. leta sem ni bilo niti enega samega dneva resničega miru na tem svetu.«¹⁶

23. Kakšne so razsežnosti lakote, kakršna je nastopila po 1914. letu?

²³ LAKOTA: »Lakota bo po raznih krajih.« (Mat. 24:7, EI) Prvi svetovni vojni je sledila huda lakota. Še hujša lakota je bila potem po drugi svetovni vojni. Kaj pa danes? »Danes je lakota dobila povsem nove razsežnosti [...] nič manj kot štiristo milijonov ljudi je nenehno tik na robu stradanja,« piše v londonskem Timesu.¹⁷ V torontskem The Globe and Mail pa piše: »Več kot osemsto milijonov ljudi je danes podhranjenih.«¹⁸ Svetovna zdravstvena organizacija pa poroča, da »vsako leto umre 12 milijonov otrok pred svojim prvim rojstnim dnem«, ker so pač podhranjeni.¹⁹

24. Kakšen porast potresov lahko opazujemo po 1914. letu?

²⁴ POTRESI: »Veliki potresi bodo po raznih krajih.« (Luk. 21:11, EI) Specialist za potresno varno gradnjo, George W. Housner, je imenoval potres v T’ang Shanu na Kitajskem iz 1976. leta »največja potresna katastrofa v človeški zgodovini«, ki je terjala stotine tisočev življenj.²⁰ Italijanski časopis Il Piccolo pa poroča: »Smo generacija, ki živi v obdobju velike seizmične aktivnosti, kar kaže tudi statistika.« Vsako leto je po 1914. letu umrlo v potresih povprečno desetkrat toliko ljudi kot v vseh prejšnjih stoletjih.

25. Kakšne katastrofalne epidemije so bile po 1914. letu, ki vse spolnjujejo svoj del znamenja?

²⁵ BOLEZNI: »V enem kraju za drugim bodo kužne bolezni.« (Luk. 21:11, NS) Science Digest je poročal: »Epidemija španske gripe se je 1918. leta na hitro razširila  po vsem svetu in terjala 21 milijonov življenj.« Dodal je še: »Smrt ni še nikdar prej v vsej zgodovini kosila tako neizprosno in s takšno naglico, [...] če bi se epidemija nadaljevala s tako silovitostjo, bi bilo človeštvo izbrisano iz sveta v nekaj mesecih.«²² Od tedaj naprej pa so stotine milijonov ljudi pohabile ali umorile bolezni, kakršne so na primer bolezni srca, rak, spolne bolezni in raznovrstne kužne bolezni.

26. Kako je po 1914. letu narasla krivičnost?

²⁶ ZLOČINI: »Krivičnost bo narasla.« (Mat. 24:12, EI) Umori, ropi, posilstva, terorizem, podkupovanje — seznam je dolg in vsi ga dobro poznamo. Marsikod si ljudje ne upajo več na ulice. Neki strokovnjak za zatiranje terorizma je takole potrdil, da od 1914. leta naprej res narašča krivičnost: »Čas pred prvo svetovno vojno je bil, v celoti vzeto, veliko humanejši.«²³

27. Kakšno izpolnitev doživlja danes prerokba o strahu med ljudmi?

²⁷ STRAH: »Ljudje bodo koprneli od strahu v pričakovanju tega, kar pride na ves [naseljeni] svet.« (Luk. 21:26, EI) Hamburški Die Welt je imenoval naš čas kar »stoletje strahu«.²⁴ Človek je v strahu zaradi povsem novih stvari, ki jih prej ni poznal. Prvič v zgodovini je človeka strah, da bo ‚zemljo uničilo‘ jedrsko orožje ali pa se bo zadušila v onesnaženju. (Raz. 11:18) Zmeraj več je zločinov, inflacija je vedno višja, več je jedrskega orožja, lakote, bolezni in drugega zla, tako da so ljudje polni strahu za svojo varnost in za svoja življenja.

Zakaj je danes drugače

28. Zakaj lahko rečemo, da posamezne poteze tega znamenja, ki se izpolnjujejo danes, pomenijo, da je naš čas v resnici »zaključek tega sestava stvari«?

²⁸ Toda mnogi pravijo, da so se te stvari dogajale tudi v minulih stoletjih. Kaj je torej danes drugačnega? Predvsem je vse dogodke, ki sestavljajo to znamenje, opazovala cela generacija, ki je živela že 1914. leta in ki jo velik del živi še danes. Jezus je namreč oznanil, da »ta rod nikakor ne bo preminil, preden se vse to ne zgodi«. (Luk. 21:32) Naslednje pomembno dejstvo  je to, da učinke tega znamenja čuti ves svet — »v enem kraju za drugim«. (Mat. 24:3, 7, 9, NS; 25:32) Potem pa je pomembno tudi to, da se vse skupaj v tem času neprestano poslabšuje: »Vse to bo kakor začetek porodnih bolečin«; »hudobni ljudje in sleparji pa bodo napredovali v slabem«. (Mat. 24:8; 2. Tim. 3:13, EI) In četrta pomembna stvar: vse te stvari spremlja tudi sprememba v človeških odnosih in dejanjih, pred tem pa je svaril že Jezus: »Ljubezen mnogih se bo ohladila.« (Mat. 24:12, NS)

29. Kako biblijski opis »posljednjih dni« ustreza današnjemu moralnemu stanju med ljudmi?

²⁹ Da, zelo močan dokaz, da danes živimo v napovedanih kritičnih časih konca, je videti v propadu moralnosti pri ljudeh. Primerjaj tisto, kar vidiš v svetu okoli sebe s temile preroškimi besedami, ki so zapisane za naš čas: »To pa vedi! V poslednjih dneh bodo nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni bodo in brezbožni, trdosrčni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, divji, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni in napuhnjeni, bolj se bodo navduševali za naslade, kakor za Boga, pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno moč.« (2. Tim 3:1-5, EI)

1914. leto — zgodovinski preobrat

30, 31. a) Kako so ljudje, ki so živeli pred 1914. letom, videli svet in kaj so mislili, da jim prinaša prihodnost? b) Kaj poleg »znamenja« še najdemo v Bibliji, da lahko vemo, da smo v »poslednjih dneh«?

³⁰ Človek, ki je živel pred 1914. letom, bi si komaj lahko zamislil take težave v svetu in svetovne vojne, kakršne je napovedala Biblija. Nemški državnik Konrad Adenauer je dejal: »Predme prihajajo misli in slike, [...] misli izpred 1914. leta, ko je vladal resničen mir, zatišje in varnost — to je bil čas, ko nismo vedeli za strah. [...] Spokojnost in občutek varnosti sta leta 1914 izginila iz človekovega življenja.«²⁵ Tisti, ki so živeli pred 1914. letom, so mislili, da bo prihodnost »čedalje lepša«, kot je rekel britanski državnik Harold MacMillan.²⁶ V knjigi 1913: Amerika med dvema svetovoma  (1913: America Between Two Worlds) pa je pisalo: »Državni sekretar Bryan je [1913. leta] rekel, da ‚nikdar prej pogoji za svetovni mir niso bili še tako ugodni, kot so zdaj‘«.²⁷

³¹ Svetovni voditelji so tako vse do trenutka, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, napovedovali obdobje družbenega napredka in prosvetljenosti. Biblija pa je napovedala čisto nekaj drugega: vojno od 1914. do 1918. leta, ki je zaznamovala začetek »poslednjih dni« in ki ji ni bilo para v vsej človeški zgodovini. (2. Tim. 3:1) V Bibliji pa najdemo tudi kronološke dokaze, da bo 1914. leta rojeno Božje nebeško kraljestvo, za tem dogodkom pa bo nastopila velikanska stiska, kakršne še ni bilo. Toda ali si je v tistem času kdo mislil, da bo 1914. leto pomenilo tak preobrat v človeški zgodovini?

32. a) Kaj so tisti, ki so preučevali biblijsko kronologijo, vedeli že desetletja pred 1914. letom? b) Kaj so glede na besedilo na 228. strani, rekli drugi ljudje o 1914. letu?

³² Desetletja pred tem datumom je že obstajala organizacija, katere člani so opozarjali na pomembnost 1914. leta. 30. avgusta 1914 je v newyorškem časopisu World pisalo: »Ko je v Evropi izbruhnila strašna vojna, se je s tem izpolnila nenavadna prerokba. Četrt stoletja so z oznanjevanjem in s pomočjo tiska ‚Mednarodni raziskovalci Biblije‘ [danes Jehovine priče] [...] objavljali svetu, da bo ‚dan srda‘, ki ga napoveduje Biblija, napočil 1914. leta. ‚Pazite na 1914. leto,‘ se je glasil klic teh [...] evangelistov.«²⁹

Ljudstvo, ki spolnjuje prerokbo

33. Kateri del znamenja Jehovine priče še izpolnjujejo?

³³ Biblija pa tudi napoveduje, da se bodo v »poslednjih dneh« ljudje iz vseh narodov na simboličen način stekali h »gori hiše Jehovine«, kjer jih bo potem Jehova sam »poučil o svojih potih«. Prerokba pravi, da bodo ljudje zaradi tega pouka »prekovali svoje meče v lemeže, svoje sulice v vinjake, [...] ne bodo se več učili vojskovanja.« (Iz. 2:2-4, EI) Kar se tiče vojn, je zgodovina  Jehovinih prič vsem dobro poznana in zato pomeni jasno spolnitev te prerokbe.

34. Kakšen dokaz imamo, da so Jehovine priče že ‚prekovale svoje meče v lemeže‘?

³⁴ Martin Niemöller, ki je bil protestantski voditelj pred drugo svetovno vojno in po njej, je za Jehovine priče rekel, da so to »resni raziskovalci Biblije, ki so v stotinah in tisočih šli v koncentracijska taborišča, kjer jih je veliko tudi pomrlo, ker niso hoteli sodelovati v vojni in ker niso marali streljati na ljudi«. Potem pa opiše še takšnole nasprotje: »Krščanske cerkve so se v vseh vekih zmeraj poenotile v blagoslavljanju vojn, čet in orožja, in [...] so prav nekrščansko molili za uničenje vsak svojega sovražnika.«³⁰ Kdo potemtakem ustreza podobi pravega kristjana, kakršno je dal Jezus? Rekel je namreč: »Po tem bodo spoznali vsi, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.« (Jan. 13:35, EI) V 1. Janezovem pismu 3:10-12 jasno piše, da se Božji služabniki ne pobijajo med seboj. To počnejo Satanovi otroci.

35. a) Kaj druži Jehovine priče? b) Ali ima njihovo zanašanje na Božje kraljestvo biblijsko osnovo?

³⁵ Tisto, kar Jehovine priče po vsem svetu druži v enotno bratovščino, je vsesplošna zvestoba Božjemu kraljestvu in privrženost biblijskim načelom. Biblijski nauk sprejemajo brez zadržkov: verjamejo, da je Božje kraljestvo resnična vlada z zakoni in oblastjo in da bo prav kmalu zavladala nad celo zemljo. Že zdaj je na milijone podanikov te vlade na zemlji, ki so vsi zoblikovani v podlago prihajajoči civilizaciji. O Božjem kraljestvu je prerok Danijel dobil takšnole navdihnjenje: »Bog nebes bo ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano. [...] Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta [zdajšnja] kraljestva, samo pa bo obstalo na veke.« (Dan. 2:44, EI) Tudi Jezus je dajal prednost temu kraljestvu, saj je učil: »Vi torej molite takole: ‚Oče naš, ki si v nebesih. [...] Pridi tvoje kraljestvo.‘« (Mat. 6:9, 10)

36. a) Kaj hoče Bog objaviti? b) Kdo to danes dela?

³⁶  Marsikateri dogodek, ki je v resnici spolnitev biblijskih prerokb, kaže, da bo Božje nebeško kraljestvo kmalu ‚razdrobilo in pokončalo vsa druga kraljestva‘. In Bog hoče, da to vsi zvedo, zato je naslednji pomembni del znamenja takle: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom; in tedaj bo prišel konec.« (Mat. 24:14, NS) Na milijone Jehovinih prič danes kot svetovna bratovščina spolnjujejo to prerokbo.

37. Zakaj lahko rečemo, da pomeni konec tega sveta v Harmagedonu dobro vest?

³⁷ Ko bo kraljestvo toliko oznanjeno, koliko to hoče Bog, potem bo svet prišel po Jezusovih besedah v »veliko stisko, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikdar več ne bo«. Ta bo najhujša prav v harmagedonski bitki in z njo se bo končal Satanov hudobni vpliv. Celo zemljo bo očistila sprijenih narodov in posameznikov in bo odprla pot v prihajajoči raj, v (stran 231) katerem bo »prebivala pravičnost«. (Mat. 24:21; 2. Pet. 3:13; Raz. 16:14-16; 12:7-12; 2. Kor. 4:4)

38. a) Kaj se je dokazalo s tem, da se je toliko prerokb iz Biblije že izpolnilo? b) Kaj naj si mislimo o prerokbah, ki se do danes še niso spolnile?

³⁸ Ker se je do zdaj spolnilo že toliko biblijskih prerokb, smemo pritrditi tej knjigi, ki sama zase pravi, da jo je ‚navdihnil sam Bog‘. (2. Tim. 3:16) Sprejmimo zato Biblijo »ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot Božjo besedo«. (1. Tes. 2:13, EI) Ker je torej njen avtor, Bog Jehova, tisti, ki ‚oznanja od začetka konec‘, smemo povsem zaupati tudi v spolnitev tistih prerokb, ki se do danes še niso spolnile. (Iz. 46:10) Čakajo pa nas res veličastne stvari. Videli boste, da vas bodo prevzele, ko boste brali o njih v naslednjem poglavju.

[Vprašanja za preučevanje]

[Poudarjeno besedilo na strani 216]

Izpolnjene prerokbe ustvarjajo zaupanje

[Poudarjeno besedilo na strani 222]

Jezus je napovedal razrušenje Jeruzalema

[Poudarjeno besedilo na strani 226]

Vse dogodke, ki skupaj tvorijo znamenje, opazuje ena generacija

[Poudarjeno besedilo na strani 227]

»Pred 1914. letom [...] je vladal resničen mir, zatišje in varnost«

[Poudarjeno besedilo na strani 229]

»Ne bodo se več učili vojskovanja«

 [Poudarjeno besedilo na strani 231]

Biblija je sama dokazala, da ji smemo zaupati kot knjigi, ki jo je navdihnil sam Stvarnik

 [Okvir na strani 228]

1914. – ZGODOVINSKI PREOBRAT

Marsikdo se še po drugi svetovni vojni ozre v 1914. leto kot v pomemben zgodovinski preobrat:

»V resnici 1914. leto bolj zaznamuje preobrat našega časa, kot to stori Hirošima.« (Rene Albrecht-Carrie v Scientific Monthly, julija 1951)

»Vsi, ki poznajo težnje v svetu, so že od 1914. leta sem resno zaskrbljeni zaradi nekakšnega usojenega in vnaprej določenega napredovanja v zmeraj večjo nesrečo. Mnogi resni ljudje menijo, da je ni stvari, ki bi jo lahko storili, da bi zaustavili padanje v razsulo. Zdi se jim, da je človeški rod podoben junaku grške tragedije, ki ga vodijo bogovi in ni več gospodar svoje usode.« (Bertrand Russel v The New York Times Magazine, 27. septembra 1953)

»Sodobni vek se je začel 1914. leta in nihče ne ve, kako se bo končal. [...] Nemara se bo končal v množičnem uničenju. (The Seattle Times, 1. januarja 1959)

»1914. leta se je svet, kakršnega so poznali in sprejemali tedaj, končal.« (James Cameron v knjigi 1914, objavljeni 1959. leta)

»Svet je v prvi svetovni vojni scela razneslo in še danes ne vemo zakaj [...] Na obzorju je bila Utopija. V njej pa mir in spokojnost. Potem pa je na lepem vse razneslo. Od tedaj smo kot mrtvi« (Dr. Walker Percy v American Medical News, 21. novembra 1977)

»1914. leta je bil svet ob sovisnost, ki je doslej še ni uspel obnoviti. [...] To je čas nenavadnega nereda in nasilja znotraj državnih meja in tudi prek njih.« (The Economist, London, 4. avgusta 1979)

»1914. leta je civilizacijo zajela huda in nemara dokončna bolezen.« (Frank Peters, St. Louis Post Dispatch, 27. januarja 1980)

»Vse skupaj naj bi šlo le na bolje. V takem svetu sem se rodil. Potem pa je bilo nenadoma in nepričakovano nekega jutra v 1914. letu vsega konec« (Britanski državnik Harold Macmillan v The New York Timesu, 23. novembra 1980)

[Slika na strani 217]

Z gradnjo nasipa, s katerim so prišli na otoški del mesta Tira, se je spolnila biblijska prerokba

[Slika na strani 218]

Biblijska prerokba se je spolnila tudi s tem, da so izsušili reko Evfrat

[Slika na strani 219]

Tale glineni Kirov cilinder (prikazan je v pokončni legi) pripoveduje o Kirovi politiki do vračanja ujetnikov

[Slika na strani 220]

Zlat kovanec s podobo Aleksandra Velikega, katerega osvajalni pohodi so bili napovedani v prerokbi

 [Slike na strani 221]

Jezus nikakor ni mogel vplivati na mnogo prerokb, ki so se potem spolnile na njem

[Slika na strani 223]

Tale relief na Titovem slavoloku upodablja zaklade, ki jih odnašajo iz razrušenega Jeruzalema, in nas nemo spominja na tiste dni

[Slika na strani 230]

Ko bo ta sestav izginil, bodo preživeli vstopili v novi sestav pravičnosti