Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj pravi Prva Mojzesova knjiga

Kaj pravi Prva Mojzesova knjiga

3. poglavje

Kaj pravi Prva Mojzesova knjiga

1. a) Kaj bi hoteli doseči z razpravo o 1. Mojzesovi knjigi in česa ne bi smeli pozabiti? b) Kako so nanizana dogajanja v prvem poglavju 1. Mojzesove knjige?

TAKO kot pri vseh stvareh, o katerih kroži mnogo popačenih ali prenagljenih sodb, bi bilo prav, da bi tudi o prvem poglavju Biblije sodili šele potem, ko bi pretehtali vse dokaze za in proti. Treba se je poglobiti vanj in presoditi, ali se sklada z znanimi dejstvi, ne pa ga maličiti in tlačiti v kak vnaprej zastavljeni idejni kalup. Prav tako ne smemo pozabiti, da poročilo v 1. Mojzesovi knjigi ali Genezi ni pisano zato, da bi zabeležilo natančen potek ustvarjanja. V njej so drug za drugim nanizana najpomembnejša dogajanja, tako kot so si sledila, opisano je tisto, kar je bilo ustvarjeno, in nakazan je vrstni red, po katerem je vse to nastajalo, ter razdobje ali »dan«, ko je to nastalo.

2. a) S čigavega zornega kota je opisano dogajanje v 1. Mojzesovi knjigi? b) Kako lahko to opazimo po opisu nebesnih svetil?

2 Pri pregledovanju poročila 1. Mojzesove knjige imejmo ves čas pred očmi, da vse obravnava z zornega kota ljudi na zemlji. Dogajanje torej popisuje tako, kakor bi ga bil videl človek, če bi bil seveda pri tem navzoč. To zlahka opazimo po tem, kako se loteva dogodkov četrtega Genezinega »dne«. Tam sta sonce in mesec v primerjavi z zvezdami opisana tako, da sta videti prava velikana med nebesnimi telesi. V resnici pa so mnoge zvezde veliko večje od našega sonca, mesec pa je v primerjavi z njimi prav neznaten. Vendar se človeku na zemlji zdita čisto drugačna. Gledano z zemlje je sonce videti kot ‚večja luč, ki gospoduje dnevu‘, mesec pa kot ‚manjša luč, ki gospoduje noči‘. (1. Mojz. 1:14–18)

3. Kako se opisuje zemlja pred prvim »dnevom«?

3 V prvem delu Geneza nakazuje, da bi bila zemlja pred prvim Genezinim »dnevom« lahko obstajala že milijarde let, čeprav ne pove, koliko časa je to bilo. Zato pa opisuje, v kakšnem stanju je bila zemlja tik pred začetkom tega prvega »dneva«: »Zemlja pa je bila brezoblična in pusta, tema je bila vrh vodne globine; in Božja dejavna sila se je pregibala vsevprek čez gladino vodovja.« (1. Mojz. 1:2, NS)

Koliko traja en Genezin dan

4. S čim že sámo poročilo o ustvarjanju nakazuje, da »dan« ne pomeni zgolj 24-urno dobo?

4 Veliko jih misli, da beseda »dan«, kot jo uporablja prvo poglavje Geneze, pomeni 24 ur. Vendar v 1. Mojzesovi knjigi 1:5 piše, da je Bog sam razdelil dan na krajša časovna razdobja in le svetli del teh razdobij imenoval »dan«. V 1. Mojzesovi knjigi 2:4 pa kar vsa stvarjenjska razdobja skupaj imenuje en »dan«. »To je zgodovina neba in zemlje ob času , ko sta bila ustvarjena, tistega dne [vseh šest stvarjenjskih razdobij], ko je Bog Jehova naredil zemljo in nebo.« (NS)

5. Kateri pomen hebrejske besede za »dan« nakazuje, da lahko pod tem razumemo tudi daljša obdobja?

5 Hebrejska beseda jom, ki jo prevajamo z »dan«, lahko pomeni različne dobe ali razdobja. Wilsonov priročnik Prispevki k starozaveznemu besedoslovju (Old Testament Word Studies) našteva med možnimi pomeni tudi naslednje: »Dan; pogosto rabljen za čas nasploh ali kak daljši čas; celotno zadévno obdobje [...] Dan se prav tako uporablja za kako določeno dobo ali čas, ko se zgodi kaj nenavadnega.«1 Zdi se, da bi zadnji stavek lahko ustrezal pomenu ustvarjalnih »dni«, kajti v teh obdobjih, kot piše, so se resnično dogajale nenavadne reči. To pa pomeni, da so ta obdobja lahko trajala veliko več kot 24 ur.

6. Zakaj ni nujno, da bi se zaradi omembe »večera« in »jutra« pomen »dneva« zožil le na 24 ur?

6 V zvezi z ustvarjalnimi razdobji pa 1. poglavje 1. Mojzesove knjige omenja tudi ‚večere‘ in ‚jutra‘. Ali to ne naznanja, da so ta razdobja res štela 24 ur? Ni nujno. Včasih tudi mi govorimo o človekovem življenju kot o njegovem »dnevu«. Rečemo tudi »v očetovih dneh« ali »v Prešernovih dneh«. Tak življenjski »dan« lahko v prispodobi razdelimo in govorimo o »jutru [ali zori] našega življenja« ali o »večeru [ali večernem somraku] našega življenja«. Zaradi ‚večera in jutra‘ iz 1. poglavja 1. Mojzesove knjige se torej pomen omenjenih »dnevov« še ne zoži na dobesednih 24 ur.

7. Kateri navedki še kažejo, da bi »dan« lahko pomenil kaj več od 24 ur?

7 »Dan«, tako kot se ta beseda pojavlja v svetopisemskem besedilu, lahko zajema zimo in poletje, minevanje letnih časov nasploh. (Zah. 14:8) Pri »dnevu žetve« gre za mnogo dni. (Primerjaj Pregovore 25:13 in 1. Mojzesovo knjigo 30:14, oboje NS) Enemu dnevu Biblija primerja tisoč let. (Ps. 90:4; 2. Pet. 3:8, 10) »Sodni dan« prav tako traja mnogo let. (Mat. 10:15; 11:22–24, vse EI) Po isti logiki so »dnevi« iz 1. Mojzesove knjige lahko obsegali dolga časovna razdobja, cela tisočletja. In kaj se je dogajalo v teh ustvarjalnih dobah? Ali je svetopisemska pripoved o njih znanstvena? Preglejmo v nadaljevanju te »dneve«, kot o njih pripoveduje 1. Mojzesova knjiga.

Prvi »dan«

8., 9. Kaj je nastalo prvi »dan« in ali 1. Mojzesova knjiga trdi, da sta bila takrat ustvarjena sonce in mesec?

8 »‚Nastane naj svetloba!‘ In je nastala svetloba. In Bog je poimenoval svetlobo dan, temo pa je imenoval noč. In nastal je večer in nastalo je jutro, prvi dan.« (1. Mojz. 1:3, 5, NS)

9 Seveda sta bila sonce in mesec v vesolju že zdavnaj pred tem prvim »dnevom«, vendar njuna svetloba ni segla do zemljinega površja, kjer bi jo bile lahko videle človeške oči. S prvim »dnevom«, kot kaže, pa se je svetlobo videlo tudi na zemlji, in ker se ta vrti okoli svoje osi, se je na njej moč začela menjavati z dnevom.

10. Kako je ta svetloba lahko nastala in kakšna svetloba naj bi to bila?

10 Očitno je svetloba prihajala postopoma, v daljšem časovnem razdobju, ne pa kar na en mah, kakor bi človek prižgal žarnico. To je razvidno iz prevoda 1. Mojzesove knjige avtorja J. W. Wattsa, ki pravi: »In nastajala je svetloba.« (A Distinctive Translation of Genesis) Ta svetloba je sicer prihajala od sonca, vendar se sonca samega ni dalo videti skozi kopreno oblakov. Zato je do zemlje segla le »razpršena svetloba«, kot to nakazuje pripomba k 3. vrstici v Rotherhamovi Emphasised Bible. (Glej opombo b k 14. vrstici.)

Drugi »dan«

11., 12. a) Kaj piše o drugem »dnevu«? b) Kako so hebrejsko besedo za to, kar je nastalo, pogosto napačno prevajali in kaj v resnici pomeni?

11 »‚Nastane naj prostranstvo med vodami in vode naj se ločijo od vod!‘ In Bog je začel delati prostranstvo in ločevati vode, ki naj bi bile pod prostranstvom, od voda, ki naj bi bile nad prostranstvom. In tako se je zgodilo. In Bog je prostranstvo poimenoval nebo.« (1. Mojz. 1:6–8, NS)

12 Nekateri prevodi namesto »prostranstva« uporabljajo besedo »oblok«. Iz tega nekateri izvajajo trditev, da si je pripoved 1. Mojzesove knjige izposojala pri mitih o ustvarjanju, ki opisujejo ta »nebesni oblok« kot masivno kovinsko kupolo. Vendar pa celó angleški biblijski prevod kralja Jakoba (King James Version Bible), ki v besedilu uporablja besedo »firmament« (slovensko »obok, oblok, svod, nébes«), govori v opombi o »expansion« (slovensko »razprostrtost, raztezanje, širjenje, prostranost«). To pa zato, ker hebrejska beseda raqia, ki jo prevajamo s »prostranstvo«, pomeni ‚kar se širi, razteza ali razprostira‘.

13. Kaj se je po vsem videzu morda dogajalo s prostranstvom?

13 Poročilo 1. Mojzesove knjige pravi, da je to »prostranstvo« naredil Bog, ne pove pa, kako ga je naredil. Vendar naj se je to zgodilo kakorkoli že, vse kaže, da je ‚vode nad prostranstvom‘ nekaj potegnilo z zemlje. Tako so ptice, kot pravi naprej, pozneje lahko letale po »nebesnem prostranstvu«. (1. Mojz. 1:20, NS)

Tretji »dan«

14. Kaj piše o tretjem »dnevu«?

14 »‚Naj se vode pod nebom zberejo na enem kraju in naj se prikaže kopno!‘ In tako se je zgodilo. In kopno je Bog poimenoval zemlja, zbrane vode pa je imenoval morja.« (1. Mojz. 1:9, 10, NS) Kot ponavadi pripoved ne opisuje, kako se je to zgodilo. Gotovo pa je, da je šlo pri nastanku kopnin za silovite premike v zemeljski skorji. Geologi so take vsepreobražujoče pojave skušali razlagati s katastrofizmom. 1. Mojzesova knjiga pa kaže, da je te pojave usmerjal in nadziral Stvarnik.

15., 16. a) Na katere podrobnosti o zemlji je Bog opozoril Joba? b) Kako globoko sežejo podcelinske in podgorske korenine in kaj pomeni primerjava z »vogelnim kamnom« pri zemlji?

15 V odlomku, kjer Biblija prikazuje, kako je Bog izpraševal Joba o njegovem poznavanju zemlje, je popisana cela vrsta podrobnosti iz zemeljske zgodovine: zemljine mere, njene gmote oblakov, morja in to, kako so bile morskim valovom določene meje s kopnim – nasploh mnoge podrobnosti o ustvarjanju, ki je trajalo zelo dolgo. Kot pravi Biblija, je Bog, ki je zemljo primerjal s stavbo, Joba med drugim vprašal: »V kaj so sedli njeni vpeti nosilci, ali kdo je položil njen vogelni kamen?« (Job 38:6, NS)

16 Zanimivo je, da je zemeljska skorja pod celinami in še zlasti pod večjimi gorovji v resnici mnogo debelejša, tako kot da bi stala na »vpetih nosilcih«, in da se zajeda globoko v zemeljski plašč pod njo, tako kot drevesne korenine v zemljo. »Strokovnjaki vedno znova preskušajo veljavnost pojmovanja, da imajo gore in celine korenine, in vedno znova se jim to pojmovanje potrjuje,« pravi Putnamova geologija.2 Podoceanska skorja je debela le kakih 5 kilometrov, podcelinske korenine pa sežejo približno 32 kilometrov globoko, podgorske celo dvakrat globlje. Vse zemeljske plasti pa z vseh strani pritiskajo navznoter na zemljino jedro, tako da to v resnici tvori nekakšen velikanski podporni »vogelni kamen«.

17. Kaj je pomembno v zvezi z nastankom kopnega?

17 Naj se je kopno dvignilo tako ali drugače, je pomembno vedeti tole: tako Biblija kot znanost ugotavljata, da je to bila ena izmed stopenj v oblikovanju zemlje.

Kopensko rastlinje tretjega »dne«

18., 19. a) Kaj se je poleg kopnega še pojavilo tretji »dan«? b) Česa Genezina pripoved ne omenja?

18 Biblijsko poročilo nadaljuje: »‚Zemlja naj požene travo, rastlinje, ki dela seme, sadno drevje, ki rodi po svojih vrstah na zemlji sad, ki ima v sebi seme.‘ In tako se je zgodilo.« (1. Mojz. 1:11, NS)

19 Do konca tega tretjega ustvarjalnega obdobja je bilo tako ustvarjeno troje obsežnih kategorij kopenskega rastlinstva. Do takrat se je razpršena svetloba gotovo že dovolj okrepila, da je zadostvovala za potek fotosinteze, ki je tako bistvenega pomena za zelenje. Mimogrede povedano, svetopisemska pripoved tukaj ne omenja vseh rastlinskih »vrst«, ki so se pojavile. Posebej ne imenuje drobnoživk, vodnih rastlin in drugega, vendar so bile verjetno tudi te ustvarjene ta »dan«.

Četrti »dan«

20. Katera časovna razdobja so se lahko začela s pojavom nebesnih svetil na prostranstvu?

20 »‚Na nebesnem prostranstvu naj nastanejo luči, da bodo ločile dan od noči, in naj rabijo za znamenja in letne čase, za dneve in za leta. Naj bodo za svetila na nebesnem prostranstvu, da bodo svetile na zemljo.‘ In tako se je zgodilo. In Bog je začel delati obe veliki luči, večjo luč, da bi gospodovala dnevu, in manjšo luč, da bi gospodovala noči, in zvezde ravno tako.« (1. Mojz. 1:14–16, NS)

21. Kako se svetloba četrtega »dneva« razlikuje od svetlobe prvega?

21 Predtem je Bog prvi »dan« uporabil izraz »Nastane naj svetloba«. Tam je »svetloba« rabljena na hebrejsko besedo ’or, ki pomeni ‚svetlobo‘ na splošno. Četrti »dan« pa se v hebrejščini beseda spremeni v ma’or, ki pomeni ‚vir svetlobe‘, torej »luč«. V Emphasised Bible pravi Rotherham v opombi pod črto o »(nebesnih) lučeh« takole: »V 3. vrstici ’or, razpršena svetloba.« Potem pa razlaga, da hebrejska beseda ma’or v 14. vrstici pomeni nekaj, kar »daje svetlobo«. Očitno je prvi »dan« razpršena svetloba že predirala »poporodne plenice«, v katere je bila zemlja takrat še povita, vendar pa zaradi teh plasti oblakov okrog zemlje človek z zemlje še vedno ne bi bil mogel videti virov te svetlobe. Četrti »dan« pa so se stvari, kot vse kaže, spremenile.

22. Katero dogajanje je četrti »dan« verjetno pripomoglo k nastanku živalskega življenja?

22 Lahko da je ozračje, ki je bilo na začetku nasičeno z ogljikovim dioksidom, vplivalo na nastanek vročega podnebja po vsej zemlji. Vendar je bujna rast rastlinstva tretjega in četrtega ustvarjalnega »dne« vsrkala precejšen del toplote, ki se je nabirala pod pernico ogljikovega dioksida. Rastlinstvo pa je potem oddajalo kisik, ki je bil potreben za živalsko življenje. (Ps. 136:7–9)

23. Katere velike spremembe so se po opisu zgodile ta čas?

23 Če bi bil takrat na zemlji kdo, ki bi vse to opazoval, bi bil zdaj lahko razločno videl sonce, mesec in zvezde, ki so »rabili za znamenja in letne čase, za dneve in leta«. (1. Mojz. 1:14, NS) Mesec je zaznamoval minevanje luninih mesecev, sonce pa minevanje sončnih let. Letni časi, ki so »nastali« zdaj na četrti »dan«, so bili prav gotovo veliko manj izraziti kot pozneje. (1. Mojz. 1:15; 8:20–22)

Peti »dan«

24. Katere vrste stvarjenj so se po pripovedi pojavile peti »dan« in v katerih mejah naj bi se razmnoževale?

24 »‚V vodah naj zamrgoli živih duš, čez lice nebesnega prostranstva nad zemljo pa naj letajo leteča stvarjenja.‘ In Bog je začel ustvarjati velike morske pošasti in vsako živo dušo, ki se premika, kar so vode nadrstile v rojih po njihovih vrstah, ter vsa krilata leteča stvarjenja po njihovih vrstah.« (1. Mojz. 1:20, 21, NS)

25. Kako imenuje stvarjenja, ki so se pojavila peti »dan«?

25 Kot zanimivost naj omenimo, da živalsko stvarstvo, ki naj bi zamrgolelo v vodah, tukaj imenuje »žive duše«. Ta izraz bi ustrezal tudi ‚letečim stvarjenjem‘, ki naj »[bi letala] čez lice nebesnega prostranstva«. Prav tako bi zajemal različne življenjske oblike v morju in zraku, na primer morske pošasti, katerih fosilne ostanke so znanstveniki našli v novejšem času.

Šesti »dan«

26.–28. Kaj se je dogajalo šesti »dan« in kaj je bilo tako izrednega pri zadnjem ustvarjalnem dejanju?

26 »‚Zemlja naj rodi žive duše po njihovih vrstah, domače živali, zemeljsko laznino in divje zveri zemlje po njihovih vrstah.‘ In tako se je zgodilo.« (1. Mojz. 1:24, NS)

27 Šesti »dan« so se tako pojavile kopenske živali, ki se tu delijo na divje in domače. S tem pa tega zadnjega »dneva« še ni bilo konec. Pojaviti se je morala še zadnja, prav posebna vrsta:

28 »In Bog je še rekel: ‚Naredimo človeka po svoji podobi, nam podobnega, in naj so mu podložne ribe v morju in leteča stvarjenja na nebu ter domače živali, vsa zemlja in vsa laznina, ki lazi po zemlji!‘ In Bog je začel ustvarjati človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril; ustvaril ju je moškega in žensko.« (1. Mojz. 1:26, 27, NS)

29., 30. Kako lahko razumemo razhajanja med 1. in 2. poglavjem 1. Mojzesove knjige?

29 Drugo poglavje 1. Mojzesove knjige očitno dodaja k temu še nekaj podrobnosti. Vendar pa to zato še ni, tako kot sklepajo nekateri, še eno poročilo o ustvarjanju, ki bi se razhajalo s poročilom iz prvega poglavja. Začenja se pač nekje sredi tretjega »dneva«, ko se je kopno že prikazalo, kopensko rastlinje pa še ni bilo ustvarjeno, in dodaja podrobnosti v zvezi s pojavom človeka: Adama kot živo dušo, njegovo bivališče v vrtu Edenu in žensko Evo, njegovo ženo. (1. Mojz. 2:5–9, 15–18, 21, 22)

30 Ta pregled naj bi nam pomagal razumeti, kaj pripoveduje 1. Mojzesova knjiga. In ta popolnoma stvarna pripoved nakazuje, da ustvarjanje ni trajalo zgolj 144 ur (6 x 24), pač pa dolga tisočletja.

Kako je 1. Mojzesova knjiga to vedela

31. a) Kako nekateri pačijo resnico o poročilu iz 1. Mojzesove knjige? b) Kaj postavlja njihove trditve na laž?

31 Mnogo ljudi ne priznava tega poročila o ustvarjanju. Trdijo, da se je napajalo pri mnogih staroveških, zlasti babilonskih ljudstvih in njihovih mitih o ustvarjanju. Vendar kot poudarja sodoben biblični slovar, »se še ni našel mit, ki bi izrecno pripovedoval o ustvarjanju vesolja«, zato pa miti »izzvenevajo v znamenju mnogoboštva in boja za prevlado med bogovi, v ostrem nasprotju s hebr[ejskim] enoboštvom v [1. Mojzesovi knjigi] 1–2«.3 Skrbniki Britanskega državnega muzeja pa so o babilonskih legendah o ustvarjanju izjavili: »Babilonska in hebrejska pripoved se v temeljni zasnovi bistveno razlikujeta.«4

32. Po čem je videti, da stoji poročilo 1. Mojzesove knjige o ustvarjanju na znanstveno trdnih nogah?

32 Iz pregledanega izhaja, da poročilo 1. Mojzesove knjige o ustvarjanju stoji na znanstveno trdnih nogah. Razodeva, da se večje rastlinske in živalske kategorije s pestro množico različic razmnožujejo samo »po svojih vrstah«. Okamninsko pričevanje to potrjuje. Kaže namreč, da se je vsaka »vrsta« pojavila nenadoma, brez pravih predhodnih oblik, ki bi jo povezovale s katerokoli prejšnjo »vrsto«, kakor bi jo morale po razvojnem nauku.

33. Od kod so edinole lahko prišli podatki iz poročila o ustvarjanju, ki je zapisano v 1. Mojzesovi knjigi?

33 Egiptovski modrijani z vsem svojim znanjem in učenostjo ne bi bili mogli Mojzesu, ki je napisal 1. Mojzesovo knjigo, odkriti prave resnice o poteku ustvarjanja. Miti o ustvarjanju, kakor so krožili med takratnimi ljudstvi, niso prav nič podobni temu, kar je Mojzes napisal v 1. Mojzesovi knjigi. Kje je potem Mojzes vse to zvedel? Očitno od nekoga, ki je bil takrat zraven.

34. Kaj še potrjuje kleno resničnost orisa dogodkov iz 1. Mojzesove knjige?

34 Veda o matematični verjetnosti zgovorno dokazuje, da mora poročilo 1. Mojzesove knjige o ustvarjanju izvirati pri nekom, ki je to dogajanje dobro poznal. Pripoved namreč niza 10 glavnih stopenj v temle zaporedju: (1) začetek; (2) prabitna zemlja ovita v temo in brezoblično zgoščenino plinov in vode; (3) svetloba; (4) prostranstvo ali ozračje; (5) velike kopne gmote; (6) kopensko rastlinje; (7) sonce, mesec in zvezde razločno vidni na prostranstvu, začnejo se letni časi; (8) morske pošasti in leteča stvarjenja; (9) divje in krotke živali, sesalci; (10) človek. Znanost pritrjuje, da so si te stopnje sledile v takšnem zaporedju. Kolikšna je torej verjetnost, da bi pisec 1. Mojzesove knjige to zaporedje kar takó uganil? Enaka je verjetnosti, da bi v primeru, če bi iz škatle na slepo nabirali številke od 1 do 10, sestavili zaporedje po njihovi naravni vrednosti. Verjetnost, da bi vam to uspelo že pri prvem poskusu, je enaka razmerju 1 proti 3 628 800! Trditev, da je pisec zgolj po naključju postavil zgoraj navedene dogodke v pravilno zaporedje, ne da bi za ta dejstva kje zvedel, torej ni stvarna.

35. Katera vprašanja se nam porajajo in kje bo tekla beseda o odgovorih na ta vprašanja?

35 Vendar pa razvojni nauk noče upoštevati obstoja Stvarnika, ki bi bil takrat zraven, ki bi poznal dejstva in bi ta dejstva lahko razodel ljudem. Zato pa pojav življenja na zemlji pripisuje samoniklemu nastanku živih osebkov iz neživih kemičnih snovi in spojin. Toda, ali so lahko nekontrolirane kemične reakcije, odvisne zgolj od naključja, ustvarile življenje? Ali so sami znanstveniki trdno prepričani, da se je to moglo zgoditi? Prosimo, preberite si naslednje poglavje.

[Vprašanja za preučevanje]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

Poročilo 1. Mojzesove knjige vse obravnava z zornega kota ljudi na zemlji

[Poudarjeno besedilo na strani 36]

Okamninsko pričevanje govori o razmnoževanju samo »po svojih vrstah«

[Okvir na strani 35]

Iz babilonskega mita o ustvarjanju, na katerem naj bi po mnenju nekaterih temeljilo poročilo 1. Mojzesove knjige o ustvarjanju:

Bog Apsu in boginja Tiamat ustvarita druge bogove.

Pozneje Apsu, nejevoljen nad temi bogovi, kani vse pobiti, pa ga prej ubije bog Ea.

Maščevanja željna Tiamat streže Eu po življenju, vendar Eov sin Marduk ubije njo.

Marduk preseda Tiamatino truplo na dvoje, iz enega kosa ustvari nebo, iz drugega pa zemljo.

Potem Marduk z Eovo pomočjo ustvari človeštvo iz krvi Kinguja, nekega drugega boga.a

Ali se vam morda zdi takšnale pripovedka kaj podobna poročilu o ustvarjanju iz 1. Mojzesove knjige?

[Okvir na strani 36]

Znan geolog je o poročilu o ustvarjanju iz 1. Mojzesove knjige rekel tole:

»Če bi me kot geologa zaprosili, da naj na kratko razložim naše sodobno pojmovanje nastanka zemlje in razvoja življenja na njej kakšnim preprostim, neukim pastirjem, kot so to bila plemena, ki jim je bila Geneza [1. Mojzesova knjiga] namenjena, bi skoraj ne mogel storiti boljšega, kot da bi se bolj ali manj dosledno držal govorice prvega Genezinega poglavja.«b Ta geolog, Wallace Pratt, je še poudaril, da se zaporedje dogodkov – od nastanka morij, pojava kopnega do pojava podvodnega življenja in potem ptičev in sesalcev – v bistvu sklada z zaporedjem glavnih geoloških dob.

[Slika na strani 27]

Prvi dan: »Nastane naj svetloba«

[Slika na strani 28]

Drugi dan: »Nastane naj prostranstvo«

[Slika na strani 29]

Tretji dan: »Naj se prikaže kopno«

[Slika na strani 30]

Tretji dan: »Zemlja naj požene travo«

[Slika na strani 31]

Četrti dan: ‚Na nebesnem prostranstvu naj nastanejo luči, večja, da bo gospodovala dnevu, in manjša, da bo gospodovala noči‘

[Slika na strani 32]

Peti dan: ‚Vode naj v rojih rodijo žive duše, nad zemljo pa naj letajo leteča stvarjenja‘

[Slika na strani 33]

Šesti dan: ‚Domače živali in divje zveri po njihovih vrstah‘

[Slika na strani 34]

Šesti dan: »Ustvaril ju je moškega in žensko«

[Slika na strani 37]

Verjetnost, da bi vam to uspelo že pri prvem poskusu, je enaka razmerju 1 proti 3 628 800