1. poglavje

Kako je nastalo življenje

1. Do kam vse seže življenje na zemlji?

POVSOD okrog nas je življenje. Zaznavamo ga v žužnjanju mrčesa, ptičjem petju, šelestenju majhnih živalic v podrasti. Življenje obstaja v področjih večnega snega in ledu, obstaja tudi v izsušenih puščavah. Vse polno ga je morje, od gladine, ki se koplje v soncu, do najtemačnejših globin. Visoko pod nebom se spreletavajo drobni krilatci. Pod našimi nogami rijejo po prsti nepreštevni bilijoni drobnoživk in jo delajo rodovitno, tako da iz nje poganja zelenje, s katerim se preživljajo spet druge življenjske oblike.

2. S katerimi vprašanji se ljudje že dolgo ukvarjajo?

² Zemlja kar mrgoli od življenja v taki obilici in pestrosti, da to presega tudi najbujnejšo domišljijo. Kako je vse to nastalo? Kako je nastal naš planet z vsem, kar ga naseljuje? In še zlasti: kako je nastal človeški rod? Ali smo se razvili iz človeku podobnih opic? Ali pa nas je nekdo ustvaril? Od kod neki smo se vzeli? In kakšno zvezo ima odgovor na to vprašanje z našo prihodnostjo? Takšna vprašanja že dolgo begajo človeka, in veliko ljudi si še zdaj ne zna odgovoriti nanja.

3. Kaj si nekateri mislijo o teh vprašanjih in zakaj so pomembna za vsakogar?

 ³ Morda se vam zdi, da se vas ta vprašanja sploh ne tičejo. Češ: ‚Saj je čisto vseeno, kako sem prišel na svet. Zdaj sem pač tukaj. In živel bom tistih 60, 70, mogoče tudi 80 let, kaj vem koliko. To pa se s tem, ali smo bili ustvarjeni ali pa smo se razvili, prav nič ne spremeni.‘ Pa ni res, marsikaj se lahko spremeni: od tega je lahko odvisno, kako dolgo živimo, kako živimo in v kakšnih razmerah živimo. Zakaj? Zato, ker si po svojem pogledu na nastanek življenja krojimo celoten življenjski nazor s predstavami o prihodnosti vred. In to, kako je življenje nastalo, bo prav gotovo v najtesnejši zvezi z nadaljnjim zgodovinskim razvojem, s tem pa tudi z našim deležem v tem razvoju.

Deljena mnenja

4. Kakšne možnosti se po mnenju mnogih kažejo življenju na zemlji?

⁴ Po mnenju mnogih ljudi, ki pritrjujejo razvojnemu nauku, bo življenje vedno sestavljeno iz nenehnega tekmovanja, polnega bojev, sovraštva, vojn in smrti. Nekaterim se celo zdi popolnoma mogoče, da se bo človek v bližnji prihodnosti iztrebil. Ugleden znanstvenik je izjavil: »Lahko da nas od pogubnega dne loči le še nekaj desetletij. [...] Razvoj jedrskega orožja in njegovih izstreljevalnih sistemov bo prej ali slej pripeljal do vsesplošne katastrofe.«¹ Pa tudi če se to še ne bi tako kmalu zgodilo, se človeku življenje nekoč izteče in mnogi verjamejo, da po smrti nikoli več ne obstaja. Drugi spet mislijo, da bo nekoč vse življenje na zemlji izumrlo. Postavljajo na primer teorijo, da se bo sonce razširilo v rdečo zvezdo orjakinjo in takrat »bodo oceani zavreli, ozračje bo izpuhtelo v vesolje in naš planet bo zajela katastrofa najstrašnejših razsežnosti, kar si jih more zamisliti človeški um«.²

5. a) Kaj mislijo »znanstveni kreacionisti« o zemlji? b) Kakšna vprašanja se nam porajajo ob takšnih nazorih?

⁵ Od takšnih sklepanj se ograjujejo tako imenovani »znanstveni kreacionisti«. Vendar pa ti v skladu s svojo razlago pripovedi Prve Mojzesove knjige o stvarjenju trdijo, da je zemlja stara samo 6000 let in da je od  šestih »dni«, kolikor jih Géneza oziroma 1. Mojzesova knjiga odmerja stvarjenju, vsak trajal le po 24 ur. Vprašanje pa je, ali takšno pojmovanje res povzema to, o čemer pripoveduje Biblija. Ali je bila zemlja z vsemi njenimi življenjskimi oblikami ustvarjena v šestih dobesednih dnevih? Ali pa se dá to še kako, bolj logično razložiti?

6. Iz česa naj bi izhajali, kadar premišljamo o nastanku življenja na zemlji in kako je Darwin pustil to vprašanje odprto?

⁶ Kadar jemljemo v premislek vprašanja v zvezi z nastankom življenja, marsikoga potegne za sabo splošno veljavno mnenje ali pa čustva. Da bi se temu izognili in se dokopali do točnih ugotovitev, je treba dokaze pretehtati z odprtim razumom. Zanimivo bi bilo tudi pripomniti, da je celo Charles Darwin, najbolj znani zagovornik razvoja, nakazal, da se zaveda, da ima njegova teorija omejitve. V sklepni besedi k Nastanku vrst (The Origin of Species) je pisal o veličastnem »pogledu na življenje z vsemi njegovimi odlikami, ki ga je na začetku v eno ali več oblik vdahnil Stvarnik«,³ s tem pa jasno izpričal, da téma o nastanku še zdaleč ni izčrpana in da bo treba v njej še marsikaj preveriti.

 Beseda ni o znanosti

7. Kaj smo hoteli razčistiti o znanosti in našem spoštovanju do znanosti?

⁷ Preden preidemo k stvari, bi bilo dobro, da razčistimo nekaj pojmov. Najprej si moramo biti na jasnem, da tu ni beseda o znanstvenih dosežkih; ti niso sporni. Vsak razgledan človek se zaveda, koliko osupljivega so dosegli znanstveniki na mnogih področjih. Z znanstvenimi raziskavami se bliskovito širi naše poznavanje vesolja, zemlje in vsega živega. S preučevanjem človekovega telesa se odpirajo novi, boljši načini za zdravljenje bolezni in telesnih okvar. Z naglim napredkom elektronike vstopamo v dobo računalnikov, ki že spreminjajo naše življenje. Znanstvenikom uspevajo še pred leti komaj predstavljivi podvigi, tako da celo pošiljajo ljudi na mesec in nazaj. Zato je edino prav, da spoštujemo strokovno znanje, s katerim se je tako neizmerno pomnožilo naše poznavanje sveta, ki nas obdaja, od najbolj drobcenih do neskončno velikih stvari.

8. Kaj nam v tej knjigi pomeni izraz razvoj, in kaj mislimo z besedo ustvarjanje?

⁸ Druga stvar, ki bi jo bilo treba na tem mestu razčistiti, pa je točna razmejitev pojmov. Razvoj ali evolucija nam v tej knjigi pomeni organski razvoj, govorimo torej o teoriji, da se je prvi živi organizem razvil iz nežive snovi. Ko se je ta potem razmnoževal, naj bi se bil spreminjal v različne vrste živega sveta in tako naj bi končno nastale vse življenjske oblike, kar jih je kdaj bilo na zemlji, s človekom vred. Baje se je vse odvijalo brez razumskega nadzora ali poseganja nadnaravnih sil. Nauk o ustvarjanju pa po drugi strani izhaja iz sklepa, da si nastanek živega sveta lahko razlagamo edinole z obstojem vsemogočnega Boga, ki je zasnoval in ustvaril vesolje z vsemi temeljnimi vrstami življenja na zemlji.

Nekaj izhodiščnih vprašanj

9. Kaj zatrjujejo o ustvarjanju zagovorniki razvoja, toda katera vprašanja se človeku lahko porodijo o razvoju in stvarjenju?

⁹ Očitno je, da med razvojnim naukom in poročilom 1. Mojzesove knjige o ustvarjanju ugotavljamo bistvene razlike. Zagovorniki razvoja zatrjujejo, da ustvarjanje ni znanstveno. Vendar pa bi, resnici na ljubo, lahko vprašali tudi, ali je razvoj sam resnično znanstven.  Hkrati pa: Ali je 1. Mojzesova knjiga eden izmed mnogih staroveških mitov o ustvarjanju, kot mnogi trdijo? Ali pa se sklada z odkritji sodobne znanosti? In kaj je z ostalimi vprašanji, ki begajo toliko ljudi: Če že je kje kak vsega zmožen Stvarnik, zakaj je potem toliko vojn, lakote in bolezni, ki milijone ljudi spravljajo v prerani grob? Zakaj bi dovoljeval toliko trpljenja? In če Stvarnik je, ali vendarle razodeva, kakšna prihodnost nas čaka?

10. a) Kaj smo nameravali s to knjigo in kaj si želijo založniki? b) Zakaj je tako pomembno premisliti o teh zadevah?

¹⁰ V tej knjigi smo se namenili pregledati ta vprašanja in druge s tem povezane sporne stvari. Založniki si želimo, da bi o vsebini knjige premislili z odprtim razumom. Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker se lahko zgodi, da boste v njej našli nekaj veliko dragocenejšega, kot si lahko ta hip predstavljate.

[Vprašanja za preučevanje]

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Se je življenje razvilo ali pa je bilo ustvarjeno?

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Po svojem pogledu na nastanek življenja si krojimo celoten življenjski nazor s predstavami o prihodnosti vred

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

Zagovorniki razvoja zatrjujejo, da ustvarjanje ni znanstveno. Toda, resnici na ljubo, ali lahko kaj bolj zatrdno rečemo, da je znanstven vsaj razvojni nauk?

 [Okvir/slika na straneh 12, 13]

 V premislek

Naš svet je prepoln čudovitih reči:

Velikih reči: Zahajajoče sonce, ki obarva zahodno nebo s plamtečimi barvami. Nočno nebo, posuto z zvezdami. Gozd nebotičnega drevja, skozi katerega drzno prodirajo prameni svetlobe. Zobčasti gorski grebeni, njihovi snežni vrhovi, ki se bleščijo v soncu. Vzvalovani oceani, ki jih bičajo neugnani vetrovi. Vse to nas navdaja s kipečim veseljem, z občutkom ponižne spoštljivosti.

Majhnih reči: Droben ptiček, črnoglavi gozdni pevec, ki leti visoko nad Atlantikom proti Afriki, sicer pa namenjen v Južno Ameriko. Na višini 6000 metrov »ujame« prevladujoči veter, ki ga ponese do Južne Amerike. Komaj 20 gramov težki pernati junaček tako sledi selitvenemu nagonu, sledi mu dolge dneve in dolgih 4000 kilometrov daleč! Lahko ga samo občudujemo in se mu čudimo.

Domiselnih reči: Netopirji, ki uporabljajo sonar. Jegulje, ki razvijajo električni tok. Galebi, ki razsoljujejo morsko slanico. Ose, ki izdelujejo papir. Termiti, ki si napeljujejo prezračevalne naprave. Hobotnice, ki potujejo na reaktivni pogon. Ptiči, ki tkejo ali pa si zidajo stanovanja. Mravlje, ki vrtnarijo, krojačijo ali pa redijo živino. Kresnice z vgrajenimi žarometi. Človek kar strmi nad tolikšno domiselnostjo.

Preprostih reči: Ko se nam življenje izteka, nam vse več pomenijo drobne malenkosti, ki smo jih nekoč imeli za samoumevne: Nasmeh. Dotik roke. Prijazna beseda. Krhka cvetlica. Pesem ptic. Sončna gorkota.

In če jemljemo v misel te velike reči, ob katerih človeku skorajda zastaja dih, pa majhne reči, ki nas navdajajo z občudovanjem, domiselne reči, ki te hočeš nočeš prevzamejo, pa spet preproste reči, ki se jih zavemo, ko je že prepozno – čemu bi jih pripisali? Kako naj bi si jih razložili? Kako je vse to nastalo?

 [Slika čez celo 6. stran]

[Slika na strani 9]

Komaj 6000 let star?

[Slika na strani 11]

Prav je, da spoštujemo strokovno znanje, s katerim se je tako neizmerno pomnožilo naše poznavanje sveta