10. poglavje

Pričevanja z edinstvenega planeta

1, 2. Kaj pravijo o planetu Zemlja tisti, ki so ga videli?

NAŠ planet Zemlja je pravo pravcato čudo, kot nekakšen redek, prelep dragulj v vesolju. Na pogled iz vesolja je po besedah vesoljcev zaradi svoje nebesne modrine in belih oblačnih kop »videti zdaleč najmikavnejše od vsega, kar so bili videli«.¹

² Vendar pa ni samo lepa. »Največja vseh kozmoloških znanstvenih ugank, ki ji ne moremo do živega, pa naj se še tako trudimo, je sama Zemlja,« piše Lewis Thomas v Discoverju. Naprej pa pravi: »Zdaj šele počasi doumevamo, kako nenavadna in čudovita je, da človeku skoraj zastaja dih. Gotovo je najlepše od vsega, kar pluje okrog Sonca, takole ujeta v lasten modri mehurček ozračja. Sama prideluje in diha svoj lastni kisik, sama si napaja zemljo z lastnim dušikom iz zraka in sama si ustvarja lastno vreme.«²

3. Kaj pravi o našem planetu knjiga Zemlja in zakaj?

³ Zanimivo je tudi to, da so od vseh planetov v našem osončju znanstveniki le na Zemlji zasledili življenje, in to v premnogih živopisanih zvrsteh živega — od drobnoživk, žuželk, rastlinja, rib in kopenskih živali do človeka. Poleg tega je Zemlja neizčrpna zakladnica vsega potrebnega živeža za to življenje. Točno tako, kot piše v knjigi Zemlja (The Earth): »Zemlja je čudež vesolja, nebesna krogla, ki ji ni primere.«³

4. S čim si lahko ponazorimo, kako edinstvena je Zemlja in kaj moramo iz tega sklepati?

⁴  Da bi si ponazorili, kako edinstvena je Zemlja, si predstavljajte, da tavate po nerodovitni puščavi, kjer ni prav nič živega. Naenkrat naletite na prelepo hišo. Ta ima klimatizator, centralno kurjavo, vodovodno in električno napeljavo. V hladilniku in shrambi je hrane na pretek. V kleti je kurivo in kup zalog. Zdaj pa predpostavimo, da bi koga vprašali, kako neki se je vse to znašlo v neobljudeni puščavi. Kaj bi si mislili, če bi vam človek odgovoril: »Kar tako je zrastla tam, po naključju«? Ali bi mu verjeli? Ali pa bi imeli za samo po sebi umevno, da je nekdo izdelal načrte zanjo in jo tudi sezidal?

5. S čim Biblija ustrezno primerja naš planet, Zemljo?

⁵ Na vseh drugih planetih, kar so jih znanstveniki raziskali, ni sledu o kakem življenju. Na Zemlji pa kar mrgoli življenja, za katerega skrbijo zelo zamotani sistemi, ki ga napajajo s svetlobo, zrakom, toploto, vodo in hrano ­- in sicer v ravno pravem ravnotežju. S tem Zemlja jasno izpričuje, da jo je nekdo zgradil prav posebno z namenom, da bi postala prijeten, topel dom za živi svet - kot nekakšno veličastno hišo. Logika pa nam pravi, tako kot to trdi eden izmed biblijskih piscev: »Vsako hišo pač nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.« Res, neskončno večje in še veliko bolj osupljive »hiše«, našega planeta Zemlje, sploh ne bi  moglo biti, če ne bi obstajal tudi nadvse razumen načrtovalec in gradbenik, Bog. (Hebr. 3:4, EI)

6. Kako nekateri priznavajo, da planet Zemlja izpričuje sledove veleumnega načrtovanja?

⁶ Bolj ko znanstveniki raziskujejo Zemljo in življenje na njej, bolj ugotavljajo, da deluje po resnično mojstrskem načrtu. Scientific American se takole čudi: »Če se ozremo v vesolje in prepoznavamo igro neštetih fizikalnih in astronomskih naključij, ki se na koncu izidejo ravno prav za nas, se človeku skorajda zazdi, da je moralo vesolje kdo ve kako vedeti, da mi še prihajamo.«⁴ Science News pa je priznal: »Človek bi si komajda mogel misliti, da bi ravno takšne, do zadnje malenkosti premišljene razmere mogle nastati zgolj slučajno.«⁵

Ravno prav oddaljena od Sonca

7. Zaradi česa Zemlja dobiva s Sonca ravno pravšnjo količino svetlobne in toplotne energije?

⁷ Ena izmed takšnih odlično domišljenih razmer, ki so bistvenega pomena za življenje, je količina svetlobe in toplote, ki jo Zemlja dobiva s Sonca. Dobiva pa le neznaten delček Sončeve energije. Vendar je te ravno dovolj za ohranjanje življenja. Zemlja je namreč ravno prav oddaljena od Sonca - povprečno 149 600 000 kilometrov. Če bi bila Zemlja kaj bliže Soncu ali dlje od njega, bi bilo na njej ali prevroče ali pa prehladno za življenje.

8. Zakaj je Zemljina krožilna hitrost okoli Sonca tako bistvenega pomena?

⁸  Enkrat na leto zemlja obkroži Sonce s potovalno hitrostjo približno 107 000 kilometrov na uro. To je ravno prava hitrost za protiutež težnostni privlačnosti Sonca, tako da Zemlja ves čas ostaja na pravi razdalji od Sonca. Če bi se ta hitrost zmanjševala, bi Sonce začelo vleči Zemljo nase. Sčasoma bi Zemlja nemara postala od sonca razbeljena puščava, tako kot Merkur, planet, ki je Soncu najbliže. Čez dan se temperatura na Merkurju dvigne tudi na 300 stopinj Celzija. Če pa bi se Zemljina krožilna hitrost povečala, bi se oddaljila od Sonca in nemara postala pusta ledenica tako kot Pluton, planet, ki kroži najdlje od Sonca. Na Plutonu je temperatura približno 180 stopinj Celzija pod ničlo.

9. Zakaj je pomembno, da se Zemlja v enakomernih časovnih razmikih vrti okrog svoje osi?

⁹ Poleg tega se Zemlja stalno vrti okrog svoje osi, vsakih 24 ur naredi en cel krog. Zato se na Zemlji tudi redno menjava doba svetlobe z dobo teme. Kaj bi bilo, če bi se Zemlja zavrtela okrog svoje osi le enkrat na leto? To bi potem pomenilo, da bi bila Zemlja celo leto obrnjena proti Soncu z isto stranjo. To pa  bi spet pomenilo, da bi se ta stran prejkone spremenila v razbeljeno puščavo, odsončna stran pa bi se zavila v mraz globoko pod ničlo. V takšnih skrajnih razmerah, enih in drugih, bi komaj kaj preživelo.

10. Kako nagnjenost zemeljske osi vpliva na podnebje in letino?

¹⁰ Pri vrtenju okrog svoje osi je Zemlja glede na Sonce nagnjena za 23,5 stopinj. Če ne bi bila nagnjena, ne bi bilo letnih časov. Podnebje bi bilo ves čas enako. Živeti se bi sicer še vedno dalo, vendar bi bilo življenje veliko bolj pusto, predvsem pa bi se marsikje drastično spremenil setveni in žetveni ciklus. Če bi bila Zemlja nagnjena kaj bolj kot je zdaj, bi imeli izredno vroča poletja in skrajno mrzle zime. 23,5-stopinjski nagib pa je ravno pravi za nam tako ljubo menjavanje letnih časov, ki vnaša v naše življenje toliko zanimive pestrosti. Tako se marsikje na Zemlji s pomladjo začenja čas svežine, ko se prebuja drevje in sploh vse rastlinje, ko se razcveta prelepo cvetje, s poletjem prihaja čas, ko se naužijemo svežega zraka na prostem, s svežim jesenskim vremenom se listje odene s paleto prelivajočih se barv, z zimo pa se nam odpre prečudovit pogled na gore, gozdove in polja pod snežno odejo.

 Naše čudovito ozračje

11. Zaradi česa je zemeljsko ozračje nekaj tako posebnega?

¹¹ Nič manj edinstveno in resnično čudovito ni ozračje, ki obdaja našo Zemljo. Noben drug planet v našem osončju ga nima, prav tako ne naš Mesec. Zato so astronavti tudi potrebovali vesoljske obleke, da so lahko na njem preživeli. Na Zemlji pa nam ni treba nikakršnih vesoljskih oblek, ker je v našem ozračju ravno pravo razmerje plinov, ki so nujni za življenje. Sami po sebi so nekateri izmed plinov smrtni. Ker pa so v zraku v nenevarnih količinah, jih lahko vdihavamo brez vsake nevarnosti.

12. a) Po čem vemo, da imamo na razpolago ravno pravo količino kisika? b) Zaradi česa je dušik bistvenega pomena za življenje?

¹² Eden izmed teh plinov je kisik, ki sestavlja 21 odstotkov zraka, ki ga vdihavamo. Brez kisika bi ljudje in živali v nekaj minutah pomrli. V nevarnosti pa bi bili tudi, če bi bilo kisika preveč. Čisti kisik namreč deluje kot strup, če ga vdihavamo predolgo. Poleg tega prihaja do vžiga ali celo samovžiga toliko hitreje, kolikor več kisika je v zraku. Če bi bilo v ozračju preveč kisika, bi gorljive snovi naenkrat postale hudo vnetljive. Zlahka bi prihajalo do požarov, ki bi jih le stežka pogasili. Tako pa je kisik domiselno razredčen z drugimi plini, zlasti z dušikom, ki sestavlja 78 odstotkov ozračja. Vendar pa dušik ne deluje samo kot razredčilo. Med nevihtami para nebo čez vso zemljo vsak dan na milijone strel. Zaradi delovanja teh strel se del dušika veže s kisikom. Nastale spojine dež potem spira na zemljo in rastline jih s pridom porabijo kot gnojivo.

13. Kakšno vlogo ima prava količina ogljika v življenjskem ciklusu?

¹³ Ogljikov dioksid sestavlja slab odstotek Zemljinega ozračja. Kakšne koristi pa je potem tako malenkostna količina? Brez nje bi vse rastlinstvo preminilo! Ta malenkostna količina je namreč rastlinam potrebna, da jo vsrkavajo, da bi potem lahko v zameno oddajale kisik. Ljudje in živali pa vdihavajo kisik in izdihavajo ogljikov dioksid. Če bi se odstotek ogljikovega dioksida v ozračju začel večati, bi to škodovalo ljudem in živalim. Če pa bi se ta odstotek začel manjšati, bi začelo hirati rastlinstvo. Samo gledamo lahko torej in se čudimo, kakšen čudovit, natančen, samonapajalen krogotok je nekdo pognal v tek kot nalašč za rastlinstvo, živalstvo in človeštvo!

14, 15. Kako ozračje deluje kot zaščitni okrov ali ščit?

¹⁴ Vendar pa ozračje ni dobro samo zato, ker omogoča življenje. Deluje tudi kot zaščitni okrov ali ščit. Dobrih 24 kilometrov nad zemljo tanka plast ozonskega plina prestreza škodljivo žarčenje s Sonca. Če te ozonske plasti ne bi bilo, bi lahko to žarčenje popolnoma uničilo življenje na Zemlji. Ozračje ščiti Zemljo tudi pred meteorskim dežjem. Večina meteorjev sploh ne prileti do zemlje, ker že med padcem skozi ozračje izgorijo, tako da se nam na pogled zdijo kot nekakšni zvezdni utrinki. Drugače pa bi kamorkoli na Zemljo treskali milijoni meteorjev in pri tem pokončevali življenja ter povzročali gmotno škodo.

¹⁵ Ozračje kot zaščitni okrov pa ne samo da ščiti Zemljo, ampak tudi zadržuje Zemljino toploto, da se  ne izgublja v vesoljski mraz. Samo ozračje, ki bi sicer tudi ušlo, pa zadržuje Zemljina težnostna privlačnost. Ta je ravno dovolj močna, da to zmore, ni pa tako močna, da bi nas ovirala pri gibanju.

16. Kaj lahko rečemo o lepoti neba?

¹⁶ Ozračje pa ni le življenjsko pomembno: obnebne spremembe so tudi nekaj najlepšega, kar se ponuja na ogled človeškemu očesu. Razsežnosti in veličina neba prekašajo še tako bujno domišljijo. Nebo odeva Zemljo v veličastne, pisane panorame brez konca in kraja. Na vzhodu z zlatim sijem naznanja jutranji svit, na zahodu pa se poslavlja od dneva s celo paleto barv — od rožnate, oranžaste in rdeče do škrlatne. Spreminjajoči se beli kosmičasti oblaki napovedujejo lep pomladni ali poletni dan; jesenske kopice oblakov, ki jim zaradi oblike pravijo ovčice, napovedujejo bližajočo se zimo. Ponoči občudujemo nebo, posuto z lesketajočimi se zvezdami, posebno lepa pa je tudi z mesečino obsijana noč.

17. Kaj o nebu meni neki pisec in kdo ima zasluge za vse to?

¹⁷ Kako edinstven dar je torej Zemljino ozračje, kakorkoli že gledamo nanj! Pisec v The New England Journal of Medicine k temu pravi takole: »Kakorkoli  že, je nebo čudežen dosežek. Brez najmanjše napake deluje natanko po načrtu, po katerem je nastalo, tako kot vsa narava. Dvomim, da bi se kdo mogel spomniti česa, s čimer bi ga izboljšal, kvečjemu da bi tu in tam prestavil kak krajevni oblak, česa večjega pa že ne.«⁶ Ob tem mnenju se nehote spomnimo besed človeka, ki se je bil pred davnimi tisočletji prisiljen soočiti z vsem tem veličastvom: da so to »čudovita dela tistega, ki je popoln v znanju«. S tem je seveda mislil »Stvarnika nebes in njihovega velikega razgrinjevalca«. (Job. 37:16; Iz. 42:5, NS)

Nenavadna snov — voda

18. Zaradi česa je voda med drugim tako nenavadna?

¹⁸ Zemlja hrani tudi velikanske zaloge vode, ki ima nujno potrebne lastnosti za življenje. Sploh jo je več kot katerekoli druge snovi. Ena izmed njenih mnogih odlik je to, da se že znotraj Zemljinega temperaturnega razpona pojavlja bodisi kot plin (vodna para), tekočina (voda) ali trdna snov (led). Tudi na tisoče drugih snovi, ki so ljudem, živalim in rastlinam nujno potrebne, potrebuje za pretakanje tekočino; takšna sta na primer kri in drevesni sok. Voda je kot nalašč za kaj takega, zato ker je v njej topnih več snovi kot v katerikoli drugi tekočini. Brez vode bi se prehranjevanje ustavilo, zato ker lahko živi svet šele z vodo raztaplja vse mogoče snovi, s katerimi se hrani.

19. Katero nenavadno lastnost ima voda, ki zmrzuje, in zakaj je to tako pomembno?

¹⁹ Voda je nenavadna tudi po tem, kako zmrzuje. Ko se voda v jezerih in morjih ohlaja, postaja vse težja in tone vse niže. S tem izriva lažjo, toplejšo vodo navzgor proti vodni gladini. Tik pred zmrzliščem pa se potek preobrne: hladnejša voda postaja vse lažja in se začne dvigati proti površju! Ko oledeni, plava na vodi. Led pa deluje kot toplotni izolator, tako da voda v globini pod njim ne zmrzuje še naprej, s tem pa obvaruje podvodno življenje pred poginom. Če tega ne bi bilo, bi vsako zimo potonilo na dno več ledu, kjer ga  naslednje poletje sončni žarki ne bi mogli raztopiti. Kmalu bi se večina rečne, jezerske in celo oceanske vode spremenila v trden led. Zemlja bi se sprevrgla v leden planet, ki bi bil negostoljuben vsemu živemu.

20. Kako prihaja do dežja in zakaj velikost dežnih kapelj pripoveduje o uvidevnem načrtu?

²⁰ Nenavadno je tudi to, kako pridejo do življenjsko pomembne vode kraji daleč proč od rek, jezer in morij. Sončna pripeka namreč vsako sekundo uparja na milijone litrov vode. Ta para, ki je lažja od zraka, izhlapeva v zrak in pod nebom tvori oblake. Te potem ženejo vetrovi in zračni tokovi, in če so prave razmere za to, pada ta vlaga na zemljo kot dež. Vendar pa dežne kapljice zrastejo samo do določene velikosti. In če ne bi bilo tako in bi kapljice zrasle do velikanskih razsežnosti, kaj bi bilo potem? Prava katastrofa! Tako pa dež pada na zemljo ponavadi ravno prave velikosti, nežno, tako da navadno ne prizadene nič žalega niti travni bilki niti še tako krhkemu cvetu. Kakšen mojstrski in uvideven načrt torej prepoznavamo v vodi! (Ps. 104:1, 10-14; Prop. 1:7)

»Rodovitna zemlja«

21, 22. Kakšna modrost se razodeva v sestavi »rodovitne zemlje«?

²¹ Eden izmed biblijskih piscev pravi, da Bog »s svojo modrostjo postavlja rodovitno zemljo na trdne temelje«. (Jer. 10:12, NS) In v tej »rodovitni zemlji«, Zemljini rodovrtni prsti, tudi imamo kaj videti. Modrost je očitna že v njeni sestavi. Prst ima vse potrebne  lastnosti za rast rastlin. Te vežejo hranilne snovi in vodo iz prsti z ogljikovim dioksidom iz zraka in s sodelovanjem svetlobe izdelujejo hrano. (Primerjaj Ezekijelovo knjigo 34:26, 27.)

²² Prst vsebuje kemične prvine, ki so potrebne človeškemu in živalskemu življenju. Toda najprej mora rastlinstvo te sestavine pretvoriti v takšno obliko, da jo telo lahko usvoji. Pri tem jim pomagajo majcene drobnoživke. Teh bi v žlički prsti našli na milijone! Našteto različnih vrst in oblik jih je, in vse pridno, kar se da, spreminjajo uvelo listje, travo in vse, kar je še odmrlega, nazaj v porabno obliko, ali pa rahljajo prst, da lahko vanjo prodirata zrak in voda. Nekatere bakterije pretvarjajo dušik v spojine, ki so rastlinam potrebne za rast. Povrhnjico pa plemenitijo črvi in žuželke, ki kar naprej rijejo po prsti in izrivajo delce podtalja na površje.

23. Kakšne samoobnavljalne sile ima v sebi zemlja?

²³ Zaradi napačnega obdelovanja in drugih dejavnikov se sicer ponekod prsti dela velika škoda. Vendar pa to ni nič takega, kar se ne bi dalo popraviti. Zemlja ima v sebi vgrajene neverjetne samoobnavljalne sile. To vidimo na primer tam, kjer so zemljo opustošili požari ali ognjeniški izbruhi. V teh krajih se namreč čez čas rastlinje spet razbohoti. In če se onesnaževanju  naredi konec, se zemlja obnovi, pa čeprav je bila morda prej popolnoma opustošena. Najpomembnejše pa je to, da se je Zemljin Stvarnik, zato da bi rešil osnovni problem, ki se skriva za zlorabo rodovitne zemlje, namenil, da »se pokončajo tisti, ki uničujejo zemljo«, zemljo pa bo obvaroval človeštvu v večno prebivališče, kakršnega mu je prvotno pripravil. (Raz. 11:18, EI; Iz. 45:18)

Ni zgolj naključje

24. Katera vprašanja se človeku porajajo o slepem naključju?

²⁴ Če naj torej potegnemo črto pod vsem, kar smo si ogledovali, dobro premislimo o naslednjem: Ali je  bilo zgolj naključje, da je Zemlja ravno prav oddaljena od Sonca, svojega vira svetlobne in toplotne energije? Ali je Zemlja zgolj naključno začela krožiti okrog Sonca z ravno pravo hitrostjo, se na 24 ur zavrtevati okrog svoje osi in se v osi vrtenja nagnila ravno pod pravim kotom? Ali je mogoče naključje obdarovalo Zemljo z zaščitnim, za življenje nujno potrebnim ozračjem, v katerem je ravno prava zmes plinov? Ali je naključje obdarovalo Zemljo z vodo in rodovitno prstjo, tako da more roditi dovolj hrane? Ali so vse mogoče vrste sočnega, živopisanega sadja, zelenjave in drugega živeža res samo plod naključja? Ali je plod naključja tudi vsa lepota, ki se razodeva na nebu, v gorah, potokih in rekah, v cvetju, drevju in vsem ostalem živem svetu?

25. Kateri logični sklep veliko ljudi izpeljuje v zvezi z našim edinstvenim planetom?

²⁵ Veliko ljudi iz tega izpeljuje logičen sklep, da vse to le ne more biti zgolj plod srečnega naključja. V tem vidijo nezgrešljiv pečat premišljenega, bistroumnega, načrtnega oblikovanja. In zaradi tega se jim zdi edino prav, da se prejemniki teh dobrot ‚bojijo Boga in mu dajejo slavo‘, ker je on »naredil nebo in zemljo, morje in izvirke voda«. (Raz. 14:7, EI)

[Vprašanja za preučevanje]

[Poudarjeno besedilo na strani 129]

»Zemlja je čudež vesolja, nebesna krogla, ki ji ni primere«

 [Poudarjeno besedilo na strani 135]

Brez kisika bi ljudje in živali v nekaj minutah pomrli

[Poudarjeno besedilo na strani 137]

»Nebo [je] čudežen dosežek«

[Poudarjeno besedilo na strani 137]

Brez vode živali in rastline ne bi mogli priti do potrebnih hranilnih snovi

[Poudarjeno besedilo na strani 141]

Zemlja nosi nezgrešljiv pečat načrtnega oblikovanja

 [Slika čez celo 128. stran]

[Slika na strani 131]

Zemljina krožilna hitrost je ravno pravšnja, da ostaja Zemlja ravno prav oddaljena od Sonca

[Slika na strani 136]

Nočno nebo je včasih še posebno lepo

[Slika na strani 138]

Ohlajena voda tone, tik pred zmrzliščem pa se začne dvigati. Le tako se Zemlja ne sprevrže v planet večnega ledu

[Slika na strani 139]

Na čudežen način se vežejo sončna svetloba, ogljikov dioksid iz zraka in voda ter kemikalije iz zemeljske prsti, in tako nastaja hrana

[Slika na strani 140]

Zemlja ima neverjetne samoobnavljalne sile. V kratkem času se pojavi nova rast

[Slika na strani 141]

Ali nas je s takšno obilico dobrot obdarovalo zgolj srečno naključje?

[Shema/slika na strani 130]

Če je vsako hišo nekdo načrtoval in zgradil, kaj naj potem rečemo o Zemlji, ki je veliko bolj zapletena in opremljena?

[Shema]

opeka

strešno okno

lesene skodle

odtočni žleb

kap

zunanji omet

letev

leseni opaž

A, A-10

13, 1

12, 12

E, E, E, E

[Shema/slike na strani 132, 133]

Nagib zemeljske osi ji ravno pravi za prelepo menjavanje letnih časov

Poletje

Jesen

Zima

Pomlad

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Nagib 23,5°

[Shema/slika na strani 134]

Sami po sebi so nekateri plini smrtni, pomešani v ozračju pa omogočajo življenje

Sestava zemeljskega ozračja:

78% dušika

21% kisika

1% vseh ostalih plinov

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Zemlja je z ozračjem zavarovana pred škodljivim žarčenjem in meteorji