15. poglavje

Zakaj toliko ljudi verjame v razvojni nauk

1, 2. Kateri je prvi razlog, zaradi katerega ljudje verjamejo v razvojni nauk?

VIDELI smo torej, da je za ustvaritev ogromno dokazov. Kako to, da potem toliko ljudi ustvaritev zavrača in raje sprejema razvojni nauk? Eden od razlogov je to, kar so se učili v šoli. Naravoslovni učbeniki skoraj zmeraj podprejo razvojni nauk. Mladi se komaj kdaj, če se sploh kdaj, srečajo z nasprotnimi dokazi. V resnici dokazi proti razvojnemu nauku običajno sploh ne zaidejo v šolske učbenike.

² Neki biokemik je v reviji American Laboratory pisal o šolanju svojih otrok takole: »Otroku razvojnega nauka ne predstavijo kot teorijo. Že v osnovni šoli berejo otroci iz znanstvenih besedil vešče zavite stavke (to sem razbral iz učbenikov svojih otrok). Razvojni nauk je predstavljen kot dejstvo, ne pa kot koncept,  ki bi ga bilo treba šele potrditi. Izobraževalni sistem potem otroku s svojo avtoriteto tako prepričanje vsili.« O pouku razvojnega nauka na višjih šolah pa pravi: »Študent sploh ne sme imeti svojega stališča ali ga celo izraziti; če to stori, ga profesor graja ali se mu posmehuje. Običajno študent s tem veliko tvega, kajti njegovi pogledi pač niso ‚pravilni‘, in na koncu je zato ob dobro oceno.«¹

3. Kateri so še pogoji, zaradi katerih ljudje verjamejo v razvojni nauk?

³ Z razvojnim naukom pa niso prežete le šole, ampak prav vse vrste znanosti in tudi druga področja, na primer zgodovina in filozofija. Kot dejstvo ga obravnavajo v knjigah, časopisih, filmih in v televizijskih oddajah. Velikokrat slišimo ali beremo takšnele stavke: ‚Ko se je človek razvil iz nižjih živali ...‘ ali: ‚Pred milijoni let, ko se je življenje razvilo v morju ...‘ Tako so ljudje navajeni, da razvojni nauk jemljejo kot dejstvo in zato nasprotnih dokazov običajno sploh ne opazijo.

Teža avtoritete

4. Kako teža avtoritete deluje razvojnemu nauku v prid?

⁴ Kateri nestrokovnjak bi se upal upreti uglednim učiteljem in znanstvenikom, ki razvojni nauk uveljavljajo kot dejstvo in ki trdijo, da bi ga le nevednež zanikal ali ne verjel vanj? Velika večina ljudi sprejema razvojni nauk prav zato, ker ga brani in zagovarja takšna avtoriteta.

5. a) Kateri primeri kažejo, kako znanstveniki velikokrat uporabijo težo svoje avtoritete? b) Zakaj so te trditve zmotne?

⁵ Značilen primer, kako prestrašiti nestrokovnjaka, je tale izjava Richarda Dawkinsa: »Darwinovo teorijo danes podpirajo vsi pomembni razpoložljivi dokazi, in v njeno resničnost ne dvomi noben resen biolog več.«² Ampak ali je to res? Kje pa! Že samo kratka raziskava bi pokazala, da mnogi znanstveniki, tudi tisti ‚resni biologi‘, ne le dvomijo v razvojni nauk, ampak vanj sploh ne verjamejo.³ Prepričani so, da so dokazi za ustvaritev vesolja mnogo močnejši. Zato je človek, ki izjavlja tako povprek, kot to dela Dawkins, v hudi  zmoti. Toda to so značilni poskusi, da bi nasprotnike pokopali že kar z načinom izražanja. Nekdo je to opazil, in v revijo New Scientist zapisal: »Ali mar Dawkins tako malo verjame v dokaze za razvojni nauk, da se mora zateči k obsežnim posplošitvam, če hoče utišati nasprotnike svojega prepričanja?«⁴

6. V katerem smislu je dogmatizem razvojnega nauka v nasprotju z uveljavljenimi znanstvenimi metodami?

⁶ Na podoben način tudi evolucionisti Luria, Gould in Singer v svoji knjigi Pogled na življenje (A View of Life) trdijo, da je »razvojni nauk dejstvo«, in še zapišejo: »Potem bi morali dvomiti tudi to, da se zemlja vrti okoli sonca ali to, da je voda sestavljena iz vodika in kisika.«⁵ V tej knjigi piše, da je evolucija ravno tako resnična kot je resnična težnost. Toda to, da se zemlja vrti okoli sonca, da je voda sestavljena iz vodika in kisika in da obstaja težnostni zakon, se da dokazati s poskusi. Razvojnega nauka pa se s poskusi ne da dokazati. V resnici isti zagovorniki razvojnega nauka priznajo,  da se o »njegovih teorijah še prepirajo«.⁶ Toda ali se hkrati prepirajo tudi o tem, da se zemlja vrti okoli sonca, da je voda sestavljena iz vodika in kisika in o tem, da deluje zakon težnosti? Ne. Kako naj bo razvojni nauk potemtakem na isti način uveljavljeno dejstvo?

7. Zakaj znanstveniki svojih zaključkov ne utemeljijo zmeraj z dejstvi?

⁷ David Pilbeam je v predgovoru h knjigi Johna Readerja Manjkajoči vmesni členi (Missing Links) zapisal, da znanstveniki svojih sklepov ne gradijo zmeraj na dejstvih. Pravi, da vzrok tiči v tem, da so tudi znanstveniki samo »ljudje in da ne tvegajo radi, kajti pred njimi so vabljive nagrade v obliki slave in priljubljenosti«. V knjigi priznava, da je razvojni nauk »znanost, ki jo napajajo posameznikove ambicije in da je zato osumljena vnaprej ustvarjenega prepričanja«. Za primer navaja tole: »Če znanost vnaprej ustvarjeno mnenje [...] sprejme s takšno zavzetostjo in ga tako dolgo neguje, kot se je to dogajalo v primeru piltdownskega človeka, potem se razkrije, da je prav moteče nagnjena k prepričanju brez raziskovanja.« Pisec potem doda še tole: »Sodobni [pristaši razvojnega nauka] se ravno tako radi oprimejo napačnih podatkov, kot so to počeli tudi zgodnejši raziskovalci, [...] [ki] so zaradi ideje, v katero so hoteli verjeti, raje opustili objektivne ugotovitve.«⁷ Nekateri znanstveniki zaradi privrženosti razvojnemu nauku in zaradi želje po karieri ne bodo hoteli priznati, da je možna tudi napaka. Raje bodo zagovarjali svoje vnaprej ustvarjeno mnenje, kot pa priznali, da ima to lahko tudi škodljive posledice.

8. Zakaj je W. R. Thompson grajal spreobračanje k veri v razvojni nauk?

⁸ Takšno neznanstveno stališče je odkril in grajal W. R. Thompson v predgovoru k Darwinovi knjigi Nastanek vrst ob njeni stoletnici. Thompson je zapisal: »Če dokazi ne zdržijo analize, bi stvari ne smeli kar sprejeti; to, da se ljudje vsevprek spreobračajo zaradi trhlih dokazov, pa je vredno edinole graje.« Rekel je: »Dejstva in interpretacije, na katere se je zanašal Darwin, nas zdaj ne prepričajo več. Dolgotrajne raziskave  dednosti in raznolikosti so darvinistične predpostavke spodkopale.«⁸

9. Kaj je Thompson povedal o znanstvenikih, ki zatirajo vsako kritiko razvojnega nauka?

⁹ Thompson je opazil tudi tole: »Učinki Nastanka vrst so tako trdovratni in tako obžalovanja vredni zato, ker so bili biologi zasvojeni z nepreverjenimi domnevami [...] Bolj ko je darvinizem uspeval, manj pošteni so postajali znanstveniki.« Na koncu pa je še zapisal: »Takšna situacija, ko se znanstveniki zbirajo v obrambo doktrini, ki je ne morejo dokazati po znanstveni poti, še manj pa razložiti z vso znanstveno natančnostjo, in ko skušajo ohraniti njeno težo s tem, da zatirajo kritiko, težave pa izločajo, je za znanost nenormalna in nezaželena.«⁹

10. Zakaj mnogi znanstveniki sprejemajo razvojni nauk kot »dejstvo«?

¹⁰ Tudi profesor antropologije Anthony Ostric je grajal svoje kolege znanstvenike, ker so tezo, da se je človek razvil iz človečnjakov, razglasili za »dejstvo«. Rekel je, da je to »kvečjemu predpostavka, pa še ta na silno majavih nogah«. Opozoril je, da ni »nikakršnega dokaza za to, da bi človek ne bil, vse od kar ga srečamo v prazgodovini, v bistvu enak«. Ta antropolog je rekel, da je veliko profesionalcev stopilo v vrste tistih, ki se zavzemajo za razvojni nauk, »ker jih je pač strah, da jih ne bodo imeli za resne učenjake ali da jih bodo izločili iz resnih akademskih krogov«.¹⁰ O tem sta svoje rekla tudi Hoyle in Vikramasinge: »Tem idejam moraš verjeti, sicer te ožigosajo za odpadnika.«¹¹ Ena od posledic je tudi ta, da mnogi znanstveniki sploh niso pripravljeni brez predsodkov preiskati stališča kreacionistov. Tako je v nekem pismu, ki je prišlo na naslov revije Hospital Practice, pisalo: »Znanost se je zmeraj ponašala z objektivnostjo, toda zdaj smo znanstveniki na žalost naglo postali žrtve predsodkarskega in ozkega razmišljanja, ki smo ga tako dolgo prezirali.«¹²

 Religija je razočarala

11. Kako je razočaranje nad religijo pomagalo, da so ljudje raje verjeli razvojnemu nauku?

¹¹ Dodaten razlog za to, da toliko ljudi verjame razvojnemu nauku, je tudi ta, da je tradicionalna religija razočarala glede na to, kar uči in glede na to, kar dela, poleg tega pa je še napačno predstavila biblijsko poročilo o ustvaritvi. Kdor se spozna na zgodovino, dobro pozna pričevanje o verskem licemerju, zatiranju in o inkviziciji. Duhovščino vidijo stati ob boku morilskih samodržcev. Vedo, da so se pripadniki iste veroizpovedi v vojnah pobijali med seboj in da jih je tako padlo na milijone, duhovništvo pa je zmeraj podpiralo obe strani. Zato pač ne najdejo nobenega razloga, da bi upoštevali Boga, ki naj bi ga takšna religija predstavljala. Nesmiselne in nebiblijske doktrine to odtujenost samo še poglabljajo. Ideje, kakršna je na primer tista o večnih mukah — ko naj bi Bog cvrl ljudi v pravem večnem ognju — se ljudem s pametjo v glavi upirajo.

12. Kaj v resnici pomeni razočaranje nad svetovnimi verstvi?

¹²  Takšnih verskih naukov in dejanj pa se ne branijo le ljudje s pametjo v glavi, ampak so po dokazih iz Biblije odvratni tudi Bogu. Biblija odkrito razgalja licemerje nekaterih verskih voditeljev. O njih pravi na primer takole: »Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.« (Mat. 23:28, El) Jezus je preprostim ljudem pravil, da so njihovi duhovniki »slepi vodniki«, ki ne učijo tega, kar prihaja od Boga, ampak »človeške nauke in zapovedi«. (Mat. 15:9, 14, EI) Biblija obsoja tudi pobožnjakarje, ki »trdijo, da Boga poznajo, a ga v dejanjih zanikajo«. (Tit. 1:6, EI) Naj torej verstva trdijo to ali ono, če podpirajo licemerje in opravičujejo prelivanje krvi, niso od Boga, pa tudi v njegovem imenu ne govorijo. V resnici so to »krivi preroki« in podobni so drevesom, ki rodijo »slabe sadove«. (Mat. 7:15-20; Jan. 8:44; 13:35; 1. Jan 3:10-12)

13. Kakšnega vodstva ne zasledimo v verstvih?

¹³ Veliko religij je tudi klonilo pred razvojnim naukom in tako vernikom ni ostala nobena možnost več. Nova katoliška enciklopedija na primer zapiše: »Zdi se, da je vsesplošen razvoj, tudi razvoj človeškega telesa, še najbolj zanesljiva znanstvena razlaga za nastanek življenja.«¹³ Na nekem sestanku v Vatikanu se je najvišji znanstveni organ Katoliške cerkve, sestavljen iz dvanajstih učenjakov, takole strinjal s to ugotovitvijo: »Prepričani smo, da obilje dokazov brezpogojno dovoljuje koncept evolucije človeka in ostalih prvakov in da o njem ni resnih nesoglasij.«¹⁴ Ali torej ob vsem tem smemo pričakovati, da se bodo neuki verniki lahko postavili po robu tem religioznim zagovornikom evolucije, čeprav v resnici »obilje dokazov« sploh ne podpira razvojnega nauka, ampak podpira nauk o ustvaritvi?

14. S čim se običajno napolni prazen prostor, ki nastane potem, ko vere ni več?

¹⁴ Tule potem nastane prazen prostor, ki ga običajno zapolnita ateizem in agnosticizem. Ljudje se odrečejo veri v Boga in v zameno za to sprejmejo razvojni nauk. V številnih državah je danes ateizem, utemeljen z razvojnim naukom, celo uradna državna politika. Za takšno  brezverstvo pa večji del odgovornosti lahko pripišemo prav svetovnim religijam.

15. Kateri zmotni verski nauki še odvračajo ljudi od vere v Boga in v Biblijo?

¹⁵ Nekatere verske doktrine ljudi celo prepričujejo, da so biblijski nauki v nasprotju z znanostjo, zato zavračajo biblijskega Boga. Že v prejšnjih poglavjih smo zapisali, kako nekateri zmotno trdijo, da je po biblijskem nauku zemlja nastala v šestih dneh po štiriindvajset ur in da je stara šele šest tisoč let. Biblija pa teh reči v resnici sploh ne uči.

‚Verjamem samo to, kar vidim‘

16. Zakaj nekateri zavračajo zamisel o Stvarniku?

¹⁶ Nekateri z vso odkritosrčnostjo zavračajo predstavo o Stvarniku, ker se jim zdi, da smejo verjeti samo tisto, kar vidijo. Tisto, kar se ne da videti ali kako zmeriti, po njihovem mnenju pač ne obstaja. Hkrati pa so prepričani v obstoj stvari, ki jih v resnici ne vidijo: prepričani so v obstoj elektrike, magnetizma, radijskih in televizijskih valov in težnosti. To pa njihovih pogledov kajpak ne spreminja, kajti vse te stvari še zmeraj lahko na tak ali drugačen način merijo ali občutijo. Stvarnika ali Boga pa nikakor ne morejo ne videti ne kako drugače zmeriti.

17, 18. a) Katera vidna dejstva potrjujejo obstoj nevidnega Stvarnika? b) Zakaj ne smemo pričakovati, da bomo videli Boga?

¹⁷ Toda že v prejšnjih poglavjih smo ugotovili, da smemo povsem utemeljeno verjeti v obstoj nevidnega Stvarnika, ker pač lahko vidimo dokaz njegovega delovanja: otipljive izdelke njegovih rok. Ta dokaz najdemo v tehnični popolnosti in zamotanosti strukture atoma, v veličastno urejenem vesolju, v edinstvenem planetu Zemlji, v čudovitih oblikah življenja in v osupljivi sposobnosti človeških možganov. To so posledice, ki morajo imeti svoj vzrok, ali pa jih sploh ne bi bilo. Celo materialisti uporabljajo za vse druge stvari zakon o vzrokih in posledicah. Zakaj ga ne bi uporabili še pri razlagi snovnega vesolja?

¹⁸ Preprost dokaz iz Biblije je tule še najbolj natančen: »[Stvarnikove] nevidne lastnosti — njegovo vzvišeno  mogočnost in božanskost namreč — so že od nastanka sveta dostopne očem razuma v vsem, kar je ustvaril.« (Rim. 1:20, The New English Bible) Biblija tule torej sklepa iz vzroka na posledico. Vidno stvarstvo ali »vse, kar je ustvaril«, je potemtakem posledica, ki je morala na vsak način imeti inteligenten vzrok. Ta nevidni vzrok je Bog. In Stvarnik ima zaradi tega, ker je lahko naredil celotno vesolje, gotovo tako veličastno moč, da ga ljudje iz mesa in krvi nikakor ne morejo videti in preživeti. Sveto pismo samo pravi: »Noben človek ne more videti [Boga] in ostati živ.« (2. Mojz. 33:20, EI)

Še en pomemben razlog za nejevero

19. Kateri je nadaljnji glavni razlog, zaradi katerega ljudje verjamejo v razvojni nauk?

¹⁹ Mnogi ljudje pa zapuščajo vero v Boga in sprejemajo raje nauk o razvoju zaradi še enega pomembnega razloga. In ta razlog je vsepovsod razširjeno trpljenje. V stoletjih človekove zgodovine se je nabralo že ogromno krivic, zatiranja, zločinov, vojn, bolezni in smrti. Ljudje po večini sploh ne vedo, zakaj se je nad človeško družino zgrnilo toliko gorja. Zdi se jim, da bi vsemogočni Stvarnik nikakor ne smel dopustiti teh stvari. In ker te stvari so, si pač mislijo, da Boga ni. Ko potem takšnemu človeku ponudiš razvojni nauk, ga ta sprejme kot edino možnost, in o njem sploh ne razmišlja veliko.

20. Na katera vprašanja moramo odgovoriti?

²⁰ Zakaj torej vsemogočni Stvarnik dopušča toliko trpljenja? Ali bo zmeraj tako? Če bomo znali odgovoriti na to vprašanje, bomo lahko doumeli, kakšen je še globji in odločilnejši razlog za to, da je razvojni nauk danes tako razširjen.

[Vprašanja za preučevanje]

[Poudarjeno besedilo na strani 179]

Študenti se redkokdaj srečajo z nasprotnimi dokazi

[Poudarjeno besedilo na strani 180]

Z razvojnim naukom je prežeta znanost in tudi druga področja

[Poudarjeno besedilo na strani 180]

Mnogi pedagogi in znanstveniki pravijo ali namigujejo, da razvojnemu nauku ne verjamejo samo nevedneži

[Poudarjeno besedilo na strani 182]

»[Razvojni nauk] je prav moteče nagnjen k prepričanju brez raziskovanja«

[Poudarjeno besedilo na strani 182]

»Dejstva in interpretacije, na katere se je zanašal Darwin, nas zdaj ne prepričajo več«

[Poudarjeno besedilo na strani 183]

Zatiranje kritike je za znanost »nenormalna in nezaželena« situacija

[Poudarjeno besedilo na strani 185]

Prazen prostor, ki nastane zaradi verskih zmot, ponavadi zapolni razvojni nauk

[Poudarjeno besedilo na strani 187]

Zaradi trpljenja marsikdo zapusti vero v Boga in se obrne k razvojnemu nauku

[Slike na strani 181]

Ali se učenjaki morda prepirajo o tem, da se zemlja vrti okoli sonca, da je voda sestavljena iz vodika in kisika ali da deluje zakon težnosti?

Krožnica

Voda

Težnost

[Slika na strani 184]

Duhovščina, ki je podpirala v vojnah zmeraj obe strani, nestrpnost in krivi nauki, kakršen je nauk o peklenskem ognju - to so razlogi, zaradi katerih so se mnogi odtujili Bogu

[Slike na strani 186]

Obstoj Stvarnika je mogoče dokazati z vsem, »kar je naredil«