Ali bo ta svet preživel

Še nobena generacija ni toliko govorila o koncu sveta. Mnoge je strah, da se bo ta svet končal v jedrski katastrofi. Drugi menijo, da bo svet pokopala prenaseljenost. Ostale skrbi, da bo ekonomska zmeda obrnila množice drugo proti drugi.

Ali ta svet res lahko računa na svoj konec? Če da, kaj bi to pomenilo? Ali se je svet končal že kdaj prej?

En svet se konča, za njim pride drug

Da, končal se je. Pomislite na svet, ki je v Noetovih dneh postal zelo pokvarjen. Biblija pojasnjuje: »Takratni svet [je] doletelo uničenje, ko je bil z vodo potopljen.« Biblija pravi tudi: »[Bog] si ni pomišljal kaznovati starodavnega sveta, temveč je na svet brezbožnih ljudi poslal potop, obvaroval pa Noeta, oznanjevalca pravičnosti, in še sedem drugih.« (2. Petrovo 2:5; 3:6)

Bodite pozorni na to, kaj je in kaj ni pomenil tedanji konec sveta. Ni pomenil konca človeštva. Noe z družino je preživel vesoljni potop. Prav tako sta ostala planet Zemlja in čudovito zvezdnato nebo. Izginil pa je »svet brezbožnih ljudi«, tedanja pokvarjenost.

Sčasoma se je Noetovo potomstvo pomnožilo, razvil se je nov svet. Ta drugi svet ali stvarnost traja vse do danes. Njegova preteklost je polna vojn, hudodelstev in nasilja. Kaj se bo zgodilo s tem svetom? Ali bo preživel?

Prihodnost tega sveta

Biblijsko poročilo zatem, ko pove, da je bil svet v Noetovih dneh uničen, nadaljuje: »Po isti besedi pa sta sedanja  nebo in zemlja shranjena za ogenj.« (2. Petrovo 3:7) Zares, kot pojasnjuje drug biblijski pisec, »svet [ki danes obstaja] mineva«. (1. Janezovo 2:17)

To ne pomeni, da bosta minila dobesedna zemlja in zvezdnato nebo, kot tudi v Noetovih dneh nista. (Psalm 104:5) Ne, kot z ognjem bo uničen ta svet skupaj s svojim ‚nebom‘ ali vladnimi mogotci pod vplivom Satana in ‚zemljo‘ ali človeško družbo. (Janez 14:30; 2. Korinčanom 4:4) Ta svet, ali stvarnost, bo izginil, kot je izginil predpotopni svet. Sam Jezus Kristus je govoril o »Noetovih dneh« kot primeru, kaj se bo godilo malo pred koncem tega sveta. (Matej 24:37–39)

Ne spreglejmo, da je Jezus govoril o Noetovih dneh, ko je odgovarjal na vprašanje apostolov: »Povej nam, [. . .] kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta.« (Matej 24:3, SSP) Jezusovi sledilci so vedeli, da se bo ta svet končal. Ali so bili zato prestrašeni?

Nasprotno, ko je Jezus pojasnil dogodke, ki se bodo vrstili tik pred koncem sveta, jih je spodbudil, naj bodo veseli, ‚ker se približuje njihova odrešitev‘. (Luka 21:28) Da, rešitev izpod Satana in iz brezbožne stvarnosti v miroljubni novi svet! (2. Petrovo 3:13)

Toda kdaj se bo ta svet končal? Kakšno »znamenje« je Jezus napovedal za ‚svoj prihod in konec sveta‘?

»Znamenje«

Grška beseda, prevedena s »prihod«, je parousia in pomeni navzočnost, dejansko biti na voljo. Ko bi torej »znamenje«  postalo vidno, to ne bi pomenilo, da bo Kristus kmalu prišel, ampak da se je že vrnil, da je navzoč. Pomenilo bi, da je začel vladati kot neviden nebeški kralj in da bo kmalu pokončal svoje sovražnike. (Razodetje 12:7–12; Psalm 110:1, 2)

Jezus kot »znamenje« ni navedel le enega dogodka. Opisal je mnoge svetovne dogodke in stanja. Vsi naj bi se zvrstili v času, ki ga biblijski pisci imenujejo ‚zadnji dnevi‘. (2. Timoteju 3:1–5; 2. Petrovo 3:3, 4) Razmislite o nekaterih stvareh, ki jih je Jezus napovedal za ‚zadnje dni‘.

»Vstal bo [. . .] narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu.« (Matej 24:7) Sodobne vojne so po obsegu večje kot kdaj prej. Neki zgodovinar je zapisal: »Prva svetovna vojna [z začetkom 1914. leta] je bila prva ‚totalna‘ vojna.« Druga svetovna vojna pa je bila še bolj uničujoča. In vojne še kar pustošijo po zemlji. Da, Jezusove besede se dramatično spolnjujejo!

»Kraj za krajem bo doživljal lakote.« (Matej 24:7) Prvi svetovni vojni je sledila verjetno največja lakota v vsej zgodovini. Strašna lakota je sledila tudi drugi svetovni vojni. Zaradi podhranjenosti je prizadeta petina prebivalstva, zato vsako leto umre kakšnih 14 milijonov otrok. Točno, res so »lakote«!

‚Bodo veliki potresi.‘ (Luka 21:11) V potresih od leta 1914 do danes je v povprečju umrlo desetkrat več ljudi kot v stoletjih pred tem. Omenimo le nekaj največjih: leta 1920 na  Kitajskem 200.000 žrtev; leta 1923 na Japonskem kakih 140.000 umrlih oziroma pogrešanih; leta 1939 v Turčiji 32.700 umrlih; leta 1970 v Peruju 66.800 mrtvih in leta 1976 na Kitajskem okoli 240.000 (po nekaterih ocenah celo 800.000) žrtev. Zares, »veliki potresi«!

»Kraj za krajem bo doživljal kuge.« (Luka 21:11) Takoj po drugi svetovni vojni je umrlo 21 milijonov ljudi zaradi španske gripe. Science Digest je poročal: »V vsej zgodovini ni bilo bolj neizprosnega in hitrega pohoda smrti.« Od takrat so bolezni srca, rak, aids in mnoge druge bolezni pomorile stotine milijonov ljudi.

‚Naraščanje nezakonitosti.‘ (Matej 24:12) Naš svet od 1914. leta postaja svet kriminala in nasilja. Marsikje se ljudje niti podnevi več ne čutijo varne na ulici. Ponoči pa raje ostajajo kar doma za zaklenjenimi vrati, saj jih je strah iti ven.

Še veliko drugega je bilo napovedano za zadnje dni in vse se danes izpolnjuje. To pomeni, da je konec sveta blizu. Toda, kakšna sreča – nekateri bodo preživeli! Potem ko pravi, da »svet mineva«, Biblija  obljublja: »Kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:17)

Torej, spoznati moramo Božjo voljo in jo izpolnjevati. Kot taki bomo lahko preživeli konec tega sveta in uživali večne blagoslove Božjega novega sveta. Biblija obljublja, da bo tedaj ‚Bog obrisal [ljudem] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več‘. (Razodetje 21:3, 4)

Kjer svetopisemski navedki niso posebej označeni, jih povzemamo po Svetem pismu ekumenske izdaje, Ljubljana 1987.

[Navedba vira slike na strani 6]

Fotografije: Letalo: fotografija USAF. Otrok: za WHO fotografiral W. Cutting. Potres: Y. Ishiyama, Hokkaido University, Japonska.