5. del

Čudovito darilo: svobodna volja

1., 2. Katero čudovito darilo je del naše narave?

DA BI razumeli zakaj Bog dopušča trpljenje in kaj bo glede tega ukrenil, moramo najprej doumeti, kakšne nas je naredil. Naredil je več, kot pa nam le ustvaril telo in možgane. Ustvaril nas je s posebnimi umskimi in čustvenimi lastnostmi.

² Najvažnejši del naše umske in čustvene narave je svobodna volja. Pač, Bog je v nas vsadil zmožnost svobodne izbire. Dal nam je zares čudovito darilo.

Kako smo narejeni

3.–5. Zakaj svobodno voljo cenimo?

³ Preglejmo zdaj zvezo med svobodno voljo in Božjim dopuščanjem trpljenja. Za začetek razmislite: ali niste veseli, ker se svobodno odločate, kaj boste delali in govorili, kaj boste jedli in kako boste oblečeni, ker svobodno izbirate poklic, kraj in način življenja? Ali pa si morda želite, da bi vam kdo ves čas vašega življenja določal vsako besedo in dejanje?

⁴ Nihče razumen si ne želi živeti pod takšnim popolnim nadzorom. Zakaj ne? Zato, ker nas je Bog naredil drugačne. Biblija pripoveduje, da je Bog ustvaril človeka po ,svoji podobi, njemu sličnega‘, ena od zmožnosti, ki jih ima Bog, pa je svobodna izbira (1. Mojzesova 1:26; 5. Mojzesova 7:6). Ob ustvaritvi je človeku dal to isto čudovito zmožnost — dar svobodne volje. To je eden od razlogov, zakaj smo tako nezadovoljni, če nas zatiralski vladarji podjarmljajo.

⁵ Želja po svobodi torej ni naključje, kajti Bog je Bog svobode. Biblija pravi: »Kjer pa je Duh Gospodov [Jehovov, NW], tam je svoboda.« (2. Korinčanom 3:17) Zato nam je Bog kot del naše narave dal svobodno voljo. Ker je  vedel, kako bodo naš razum in čustva delovala, je tudi vedel, da bomo srečnejši, če bomo imeli svobodno voljo.

6. Kako je Bog ustvaril naše možgane, da bi lahko delali skladno s svobodno voljo?

⁶ Bog nam je skupaj s tem darilom, svobodno voljo, dal tudi sposobnost, da razmišljamo, presojamo, se odločamo in znamo ločiti med dobrim in zlim (Hebrejcem 5:14). Svobodna volja naj bi se torej opirala na razumno izbiro. Nismo bili ustvarjeni kot brezumni roboti, ki sploh nimajo lastne volje. Nismo bili ustvarjeni tako kot živali, da bi ravnali nagonsko. Namesto tega so naši možgani načrtovani tako, da delajo skladno z našo svobodno izbiro.

Najboljši možen začetek

7., 8. Kakšen dober začetek je Bog omogočil našim prvim staršem?

⁷ Bog je, da bi pokazal, kako je skrben, ob dáru svobodne volje našim prvim staršem, Adamu in Evi, dal vse, kar bi si vsakdo lahko le želel. Postavil ju je v velik, gaju podoben raj. Vsega sta imela v obilju. Imela sta popoln razum in telo, zato se ne bi starala ali umrla — lahko bi živela večno. Imela bi popolne otroke, pred katerimi bi bila srečna, večna prihodnost. Naraščajoče prebivalstvo pa bi imelo zadovoljujoče delo, ko bi polagoma zemljo spreminjalo v raj (1. Mojzesova 1:26-30; 2:15).

⁸ Biblija takole pravi o vsem priskrbljenem: »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro.« (1. Mojzesova 1:31, EI) Biblija o Bogu pove tudi tole: »Njegovo delo je popolno.« (5. Mojzesova 32:4) Res, Stvarnik je človeški družini omogočil popoln začetek. Boljši enostavno ne bi mogel biti. Za kako skrbnega se je Bog izkazal!

Omejena svoboda

9., 10. Zakaj mora biti svobodna volja ustrezno uravnavana?

⁹ Vendar pa, ali je bil Božji namen, da bi bila svobodna volja tudi brezmejna? Zamislite si živahno mesto brez prometnih predpisov, kjer vsakdo lahko vozi, kjerkoli in kolikor hitro hoče. Ali bi želeli voziti v takšnih razmerah? Ne, to bi bila prometna anarhija, ki bi prav gotovo pripeljala do mnogih nesreč.

¹⁰ Tako je tudi z Božjim darilom, svobodno voljo. Neomejena svoboda bi za družbo pomenila anarhijo. Človekove dejavnosti morajo voditi zakoni. Božja Beseda pravi: »Kakor svobodni, pa ne, kakor bi svobodo imeli za pokrivanje hudobije.« (1. Petrov 2:16, Jere, Pečjak, Snoj) Bog želi, da je naša svoboda uravnavana v splošno dobro. Ni nam namenil popolno svobodo, pač pa pogojno, ki je podrejena črki zakona.

Čigavi zakoni?

11. Čigave zakone naj bi, glede na načrt, ubogali?

¹¹ Čigave zakone pa naj bi, glede na načrt, ubogali? V drugem delu Prvega Petrovega pisma 2:16 (The Jerusalem Bible) piše:  »Nikogaršnji sužnji niste, razen Božji.« To seveda ne pomeni zatiralskega suženjstva; pomeni samo, da smo bili načrtovani tako, da smo srečnejši, kadar smo podrejeni Božjim zakonom (Matevž 22:35-40). Njegovi zakoni nudijo najboljše vodstvo, boljše kot katerikoli drugi zakoni, ki so jih spisali ljudje. »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17)

12. Kakšno svobodo izbire imamo znotraj Božjih zakonov?

¹² Obenem pa Božji zakoni v svojih mejah dopuščajo ogromno svobodo izbire. Vse to prispeva k pestrosti, človeško družino pa dela očarljivo. Pomislite na različne vrste hrane, oblačil, glasbe, umetnosti in domovanj po vsem svetu. Prav gotovo v takih stvareh raje sami izbiramo, kot pa da bi kdo odločal za nas.

13. Katere fizikalne zakone moramo ubogati v naše dobro?

¹³ Ustvarjeni smo torej tako, da smo najsrečnejši, če se podredimo Božjim zakonom, ki urejajo človekovo ravnanje. To je podobno podrejenosti Božjim fizikalnim zakonom. Če na primer prezremo zakon težnosti in skočimo z velike višine, se bomo poškodovali ali pa ubili. In če prezremo naše telesne zakonitosti in prenehamo jesti hrano, piti vodo ali dihati zrak, bomo umrli.

14. Kako vemo, da ljudje nismo bili ustvarjeni, da bi bili neodvisni od Boga?

¹⁴ Tako gotovo kot smo bili ustvarjeni s potrebo, da smo pokorni Božjim fizikalnim zakonom, smo bili ustvarjeni tudi s potrebo, da smo pokorni Božjim nravnim in družbenim zakonom (Matevž 4:4). Ljudje nismo bili ustvarjeni tako, da bi lahko bili neodvisni od svojega Stvarnika in obenem uspešni. Prerok Jeremija pravi: »[Ni] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje. Kaznuj [Pouči, NW] me, GOSPOD.« (Jeremija 10:23, 24) Kakorkoli torej pogledamo: ljudje smo bili ustvarjeni, da bi živeli pod Božjo vladavino, ne pa po svoje.

15. Ali bi Božji zakoni Adama in Evo obremenjevali?

¹⁵ Poslušnost Božjim zakonom bi našim prvim staršem ne bila v breme. Bila bi kvečjemu v blaginjo njima in vsej človeški družini. Če bi se prvi par držal Božjih zakonskih omejitev, bi vse bilo dobro. Pravzaprav bi danes živeli v prekrasnem, prijetnem raju kot ljubeča in enotna človeška družina! O hudobiji, trpljenju in smrti ne bi bilo niti sledu.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Stvarnik je ljudem omogočil popoln začetek

[Slika na strani 12]

Ali bi hoteli voziti v prometnem vrvežu, če ne bi bilo prometnih predpisov?