Kako lahko vemo, da Bog obstaja
3. del
Kako lahko vemo, da Bog obstaja
1., 2. Katero načelo nam pomaga ugotoviti, ali Bog obstaja?
EN NAČIN za ugotavljanje obstoja Boga je uporaba splošno uveljavljenega načela: Izdelek potrebuje izdelovalca. Bolj ko je izdelek zamotan, sposobnejši mora biti izdelovalec.
2 Za primer poglejmo po svojem domu. Mize, stoli, pisalne mize, postelje, lonci, ponve, krožniki in jedilni pribor, vse to zahteva svojega izdelovalca, tako kot stene, tla ali strop. Vendar pa je te stvari sorazmerno lahko narediti. Če mora že enostavne stvari nekdo narediti, ali ni potem logično, da mora zamotanejše stvari narediti toliko bistroumnejši izdelovalec?
Naše spoštovanje zbujajoče vesolje
3., 4. Kako nam vesolje pomaga vedeti, da Bog obstaja?
3 Uro naredi urar. Kako pa je potem z našim veliko bolj zamotanim osončjem, s Soncem in planeti, ki že stoletja dolgo krožijo okoli njega do delčka sekunde natančno? Kaj pa z veličastno galaksijo, v kateri živimo, z Rimsko cesto in njenimi zvezdami, ki jih je več kot 100 milijard? Ali ste se že kdaj ponoči ustavili in se zagledali vanjo? Ali vas to ni prevzelo? Potem pomislite še na neverjetno razsežno vesolje, z neštetimi milijardami galaksij, kakršna je naša Rimska cesta! Obenem pa se ta nebeška telesa skozi vsa stoletja gibljejo tako zanesljivo, da so jih primerjali z natančnimi kronometri.
4 Če ura, ki je razmeroma enostavna, namiguje na obstoj urarja, potem prav gotovo tudi neskončno kompleksnejše in veličastnejše vesolje namiguje na obstoj načrtovalca in izdelovalca. Zato nas Biblija tudi vabi, naj ,povzdignemo kvišku svoje oči in pogledamo‘, potem pa vpraša: »Kdo je te ustvaril?« Odgovor je: »On [Bog], ki razvršča njih številno vojsko, ki jih kliče vse po imenu. Zaradi polnosti njegove moči in njegove sile nobena ne zastane.« (Izaija 40:26, EI) Vesolje torej dolguje svoj obstoj nevidni, obvladujoči, razumni sili — Bogu.
Zemlja — načrtovalni unikat
5.–7. Katera dejstva o Zemlji kažejo, da ima Načrtovalca?
5 Bolj ko znanstveniki preučujejo Zemljo, bolj spoznavajo, da je zares enkratno načrtovana za človekovo bivanje. Ravno prav je oddaljena od Sonca, tako da dobiva primerno količino svetlobe in toplote. Enkrat letno obkroži Sonce, pri tem pa je ravno prav nagnjena, da se lahko na večini njenih delov menjajo letni časi. Zemlja se tudi vsakih 24 ur zasuče okoli svoje osi in tako omogoča redne odmerke svetlobe in teme. Njeno ozračje je sestavljeno iz ravno prave plinske mešanice, tako da lahko dihamo in smo obenem zaščiteni pred uničujočim sevanjem iz vesolja. Prav tako sta na njej zelo pomembna voda in rodovitna prst, tako da more roditi dovolj hrane.
6 Brez vseh teh dejavnikov in še mnogih drugih, ki delujejo skupaj, bi življenje ne bilo mogoče. Pa je vse to po naključju tako? Science News piše: »Kaže, da do tako izjemnih in natančno določenih pogojev ni moglo priti naključno.« Prav gotovo, da ne. Vse to vključuje smotrno načrtovanje vrhunskega Načrtovalca.
7 Kaj bi si mislil ob vstopu v lepo hišo, obilno založeno s hrano, opremljeno z odličnim gretjem in prezračevanjem ter vodovodom, ki omogoča dobro oskrbo z vodo? Da se je tam znašla kar sama od sebe? Ne, prav gotovo bi sklepali, da jo je zelo skrbno načrtovala in zgradila razumna oseba. Tudi Zemlja je bila zelo skrbno načrtovana in narejena, da bi svoje prebivalce oskrbela z vsem, kar potrebujejo; pa še precej bolj zamotana je in dosti bolje založena kot katerakoli hiša.
8. Katere stvari na Zemlji še kažejo Božjo ljubečo skrb za nas?
8 Pomislite pa tudi na ogromno stvari, ki nam dodatno lepšajo življenje. Poglejte bogato raznolikost barvitega cvetja in njegovega prijetnega vonja, v katerem uživamo. Potem je tukaj še toliko raznolike in okusne hrane. Tu so tudi gozdovi, gore, jezera in ostale stvari, ki so nam tako pri srcu. Kaj pa čudoviti sončni zahodi, ki nam prav tako poživljajo življenje? Ali nas v kraljestvu živali ne razveseljujejo igrive norčije in ljubka narava kužkov, muck in ostalih mladičkov? Na zemlji je torej veliko zabavnih presenečenj, ki niso nujno potrebna za ohranjevanje življenja. To kaže, da je bila Zemlja načrtovana z ljubečo skrbjo, z ljudmi v mislih, tako da ne bi samo živeli, ampak v življenju tudi uživali.
9. Kdo je ustvaril zemljo in zakaj?
9 Razumen zaključek bi zato bil, da priznamo Dajalca vseh teh stvari, podobno kot je to storil biblijski pisatelj, ki je o Bogu Jehovu dejal: »Ti si ustvaril nebesa in zemljo.« S kakšnim namenom pa? Isti pisatelj nam je odgovoril z opisom Boga kot ,obrazovatelja zemlje in njenega stvaritelja. On jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je za prebivanje‘ (Izaija 37:16; 45:18).
Čudovita živa celica
10., 11. Zakaj je živa celica tako čudovita?
10 Kaj pa žive stvari? Ali one ne potrebujejo ustvarjalca? Razmislite na primer o nekaterih presenetljivih značilnostih žive celice. Molekularni biolog Michael Denton v svoji knjigi o evoluciji Evolution: A Theory in Crisis pravi: »Celo bakterijske celice, najpreprostejša življenjska oblika danes na zemlji, so skrajno zamotana stvar. Četudi so najdrobnejše bakterijske celice neverjetno majhne, . . . je vsaka dejansko prava, zelo pomanjšana tovarna z na tisoče izvrstno načrtovanimi deli zapletenega molekularnega sestava, . . . ki je veliko bolj zamotan od kateregakoli človeškega stroja in povsem brez primere v neživem svetu.«
11 O genskem kódu v vsaki celici pa pravi: »Zmožnost DNA za spravljanje informacij neizmerno presega zmožnosti kateregakoli znanega sistema; tako zelo učinkovita je, da informacije, potrebne za natančen opis tako zamotanega organizma, kot je človek, tehta manj kot nekaj tisoč milijonink grama. . . . Naši najnaprednejši [izdelki] se zdijo v primerjavi z bistroumnostjo in zamotanostjo, ki jo kaže molekularni življenjski sistem tako nerodni. Počutimo se ponižane.«
12. Kaj je o nastanku celice povedal neki znanstvenik?
12 Denton še dostavlja: »Najenostavnejša znana vrsta celic je tako zelo zamotana, da je nemogoče sprejeti zamisel, da bi takšna stvar lahko nastala po nekakšnem čudnem, praktično neverjetnem naključju.« Tukaj je moral biti načrtovalec in ustvarjalec.
Naši neverjetni možgani
13., 14. Zakaj so možgani presenetljivejši od žive celice?
13 Ta biolog še pravi: »Ko smo že pri zamotanosti: celica ni nič v primerjavi s sistemom, kakršni so sesalski možgani. Človeške možgane sestavlja okoli 100 milijard živčnih celic. Iz vsake živčne celice pa se veja okoli deset tisoč do sto tisoč veznih vlaken, s katerimi vzpostavlja stike z ostalimi možganskimi živčnimi celicami. Skratka, skupno število stikov v človeških možganih dosega . . . tisoč bilijonov.«
14 Denton nadaljuje: »Tudi če je samo ena stotina vseh možganskih stikov posebej zorganizirana, to še vedno predstavlja sistem z veliko več natančno določenih stikov, kot jih ima celotno zemeljsko komunikacijsko omrežje.« Zatem pa sprašuje: »Bi lahko takšen sistem sestavil kakršenkoli zgolj naključen proces?« Odgovor očitno ne more biti drugačen kot: ne. Za možgani mora stati skrben Načrtovalec in Ustvarjalec.
15. Kaj so o možganih povedali še drugi?
15 Celo najmodernejši računalnik je klavrn dosežek v primeri s človeškimi možgani. Znanstveni pisec Morton Hunt pravi: »Naš dejavni spomin hrani milijardo in milijardokrat več informacij kot velik, sodoben znanstvenoraziskovalni računalnik.« Nevrokirurg dr. Robert J. White tako zaključuje: »Hočeš nočeš moram priznati, da obstaja nekakšen Veleúm, ki si je zamislil in izpeljal neverjetno sovisnost med možgani in razumom, to stokrat nedoumno človeško uganko. . . . Moram si pač misliti, da ima vse to nekakšen razumen vir, da je to Nekdo povzročil.« Mora pa biti tudi Nekdo, ki mu je mar.
Edinstven krvni obtok
16.–18. a) V čem vse je krvni obtok edinstven? b) Kaj bi zaradi tega morali sklepati?
16 Razmislite tudi o edinstvenem krvnem obtoku, po katerem se prenašajo hranila in kisik, in ki nas varuje pred okužbami. O rdečih krvnih telescih, glavni sestavini tega obtoka, piše v knjigi ABC’s of the Human Body: »Ena sama kapljica krvi vsebuje več kot 250 milijonov krvnih telesc. . . . V vsem telesu jih je verjetno 25 bilijonov; če bi jih razprostrli, bi lahko z njimi pokrili štiri teniška igrišča. . . . Vsako sekundo pa tri milijone novih celic zamenja stare.«
17 Isti vir nam o belih krvnih telescih, še eni sestavini edinstvenega krvnega obtoka, pove: »Medtem ko imamo samo eno vrsto rdečih krvnih telesc, je belih krvnih telesc več vrst, vsaka pa se je po svoje sposobna boriti v bitkah za telo. Ena vrsta, na primer, uničuje mrtve celice. Ostale vrste tvorijo protitelesa za boj proti virusom, razstrupljajo tuje tvarine ali kar dobesedno pojedo in prebavijo bakterijo.«
18 Kako presenetljiv in visoko organiziran sistem! Nekaj, kar je tako dobro narejeno in kar tako dobro ščiti, mora prav gotovo imeti zelo umnega in skrbnega organizatorja — Boga.
Ostala čudesa
19. Kakšno je oko v primerjavi s človeškimi pripravami?
19 Človeško telo je polno še drugih čudes. Eno med njimi je oko, ki je tako vrhunsko načrtovano, da ga nobena kamera ne more doseči. Zvezdoslovec Robert Jastrow pravi: »Po vsem videzu je oko nastalo po načrtu; noben projektant za teleskope bi ga ne bil mogel bolje zastaviti.« Revija Popular Photography pa pripoveduje: »Človeške oči imajo dosti večji razpon pri zaznavanju nadrobnosti kot film. Vidijo tridimenzionalno, v izredno širokem kotu, brez popačenja, nenehno v gibanju . . . Primerjati človeško oko s kamero, ni ravno dobra primerjava. Človeško oko je prej podobno neverjetno razvitemu superračunalniku z umetno inteligenco, sposobnostjo obdelave podatkov, hitrostjo in delovnimi načini, ki daleč prekašajo katerokoli človeško napravo, računalnik ali kamero.«
20. Kaj vse nas na človeškem telesu še preseneti?
20 Pomislite tudi, kako vsi zapleteni telesni organi družno delujejo, ne da bi mi k temu kakorkoli zavestno pripomogli. V želodec, na primer, spravimo različno hrano in pijačo, pa vendar telo to vse prebavi in predela v energijo. Pa poskusite spraviti tako različne stvari v bencinski rezervoar in poglejte, kako daleč bo avtomobil peljal! Tukaj pa je še en čudež: rojstvo; po komaj devetih mesecih se rodi čudovit otrok, kopija svojih staršev. Kaj pa sposobnost majhnega otroka, da se nauči nečesa tako zapletenega, kot je govor?
21. Kaj po razmisleku o čudih telesa pravijo razumne osebe?
21 Mnoge presenetljive, zapletene stvaritve v človekovem telesu v nas zbujajo spoštovanje. Ni projektanta, ki bi jih mogel ponoviti. Je potem lahko vse to plod zgolj slepega naključja? Prav gotovo ne. Razumni ljudje ob razmišljanju o neverjetnem človeškem telesu raje rečejo tako kot psalmist: »Hvalim te [Bog], ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela.« (Psalm 139:14, EI)
Prvovrsten graditelj
22., 23. a) Zakaj bi morali priznati obstoj Stvarnika? b) Kaj Biblija povsem upravičeno pove o Bogu?
22 Biblija pravi: »Vsako hišo pač nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.« (Hebrejcem 3:4, EI) Ker mora vsaka hiša, pa naj bo še tako enostavna, imeti svojega graditelja, potem mora tudi veliko bolj zamotano vesolje in neverjetno raznoliko življenje na Zemlji imeti graditelja. In ker priznavamo obstoj ljudi, ki so iznašli naprave, kot so letala, televizije in računalniki, ali ne bi potem morali priznati tudi obstoj Tistega, ki je ljudem dal možgane, da so takšne stvari lahko iznašli?
23 Biblija ga, saj mu pravi: »Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej.« (Izaija 42:5) Biblija povsem upravičeno izjavlja: »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji je vse nastalo in vse biva.« (Razodetje 4:11, EI)
24. Kako lahko vemo, da Bog obstaja?
24 Da Bog obstaja, pač lahko vemo po stvareh, ki jih je ustvaril. »Kajti kar se od njega [Boga] ne more videti, . . . to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih [Božjih] delih.« (Rimljanom 1:20)
25., 26. Zakaj zloraba nečesa še ne dokazuje, da ta stvar nima izdelovalca?
25 Če kdo kaj zlorabi, to še ne pomeni, da te stvari ni nihče naredil. Letalo lahko uporabljamo v miroljubne namene, za prevoz potnikov. Lahko pa ga uporabimo tudi kot bombnik, za uničevanje. Vendar pa to, da ga uporabljamo za sejanje smrti, še ne pomeni, da ga nihče ni naredil.
26 Podobno tudi to, da so ljudje velikokrat slabi, še ne pomeni, da nimajo Stvarnika, da Boga ni. Zato Biblija ustrezno pripominja: »O vi popačenci! Lončar naj se šteje ilovici za enakega? da bi reklo delo za mojstra svojega: Ni me naredil! in tvorina za svojega tvorca: Nima razuma!« (Izaija 29:16)
27. Zakaj lahko pričakujemo, da nam bo Bog odgovoril na vprašanja o trpljenju?
27 S presenetljivo kompleksnostjo vsega, kar je naredil, je Stvarnik pokazal svojo modrost. Da mu je res mar za nas, pa je pokazal s tem, da je naredil Zemljo ravno pravšno za življenje na njej, da je tako čudovito ustvaril nas in naš razum in da je naredil toliko tega, kar naj bi nas v življenju osrečevalo. Prav gotovo bi pokazal enako modrost in skrb tudi z odgovori na vprašanja, kot sta tale dva: Zakaj Bog dopušča trpljenje? Kaj bo ukrenil glede tega?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 5]
Zemlja je s svojim zaščitnim ozračjem edinstveno domovanje, ki ga je za nas načrtoval ljubeči Bog
[Slika na strani 6]
Zemlja je bila ustvarjena z ljubečo skrbjo, zato da bi mi lahko v življenju polno uživali
[Slika na strani 7]
,V možganih je več stikov kot v celotnem zemeljskem komunikacijskem omrežju‘ (izjava molekularnega biologa)
[Slika na strani 8]
»Po vsem videzu je oko nastalo po načrtu; noben projektant za teleskope bi ga ne bil mogel bolje zastaviti« (izjava zvezdoslovca)
