Zakaj je Bog dopustil trpljenje
6. del
Zakaj je Bog dopustil trpljenje
1., 2. Kako so naši prvi starši pokvarili dober začetek, ki jim ga je omogočil Bog?
KAJ je šlo narobe? Kaj je pokvarilo tako dober začetek, ki ga je Bog omogočil našim prvim staršem v edenskem raju? Zakaj že tisočletja namesto rajskega miru in sožitja prevladujeta hudobija in trpljenje?
2 Vzrok je Adamova in Evina zloraba svobodne volje. Pozabila sta, da dejansko nista bila ustvarjena tako, da bi bila uspešna brez Boga in njegovih zakonov. Odločila sta se za neodvisnost od Boga in pri tem mislila, da se bo njuno življenje izboljšalo. Tako sta prestopila meje svobodne volje, kakor jih je začrtal Bog. (1. Mojzesova 3. poglavje)
Vprašanje vesoljne vrhovnosti
3.–5. Zakaj Bog ni enostavno uničil Adama in Eve in vse zastavil znova?
3 Zakaj pa Bog ni Adama in Eve enostavno uničil in vse skupaj še enkrat zastavil z novim parom? Zato, ker se je izpodbijalo njegovo vesoljno vrhovnost, njegovo neprenosno pravico vladanja.
4 Zastavljeno je bilo vprašanje: kdo ima pravico vladati in čigava vladavina je prava? Bogu je njegova vsemogočnost in to, da je Stvarnik vseh stvari, dajala pravico vladanja nad njimi. Ker je neskončno moder, je njegovo vladanje za vsa stvarjenja najboljše. Toda zdaj so začeli to Božjo vladavino izpodbijati. Pa tudi, ali je bilo mogoče kaj narobe z njegovo stvaritvijo — človekom? Kasneje bomo pregledali še vlogo, ki jo ima pri tem vprašanje človekove neoporečnosti.
5 Ko je človek postal neodvisen od Boga, se je zastavilo še eno vprašanje: ali gre lahko ljudem bolje, če jim ne vlada Bog? Stvarnik je prav gotovo vedel odgovor; najzanesljivejši način, da tudi ljudje pridejo do njega, pa je bil: pustiti jim popolno svobodo, ki so si jo tako želeli. Bog jim je dopustil, da gredo po tej poti, saj so si jo izbrali po lastni, svobodni volji.
6., 7. Zakaj Bog ljudem tako dolgo dovoljuje popolno svobodo?
6 S tem, ko Bog daje ljudem dovolj časa za preizkušanje popolne svobode, bo za vedno dokazal, ali gre ljudem bolje pod Božjo vladavino ali takrat, ko delajo po svoje. Ta čas pa bi moral biti dovolj dolg, da bi ljudje lahko dosegli vse, kar imajo za višek svojih političnih, gospodarskih, znanstvenih in medicinskih dosežkov.
7 Da bi nedvomno pokazali, ali je lahko človeška vladavina brez njega uspešna, je Bog vse do danes pustil človeku proste roke. Tako je lahko človek izbiral med prijaznostjo in krutostjo, med ljubeznijo in sovraštvom, med pravičnostjo in nepravičnostjo. Obenem pa je začel spoznavati posledice svoje izbire: dobroto in mir ali hudobijo in trpljenje.
Upor duhovnih bitij
8., 9. a) Kako je prišlo do upora v duhovnem področju? b) Koga je Satan, poleg Adama in Eve, še zapeljal k uporu?
8 Vendar moramo upoštevati še en dejavnik. Naši prastarši niso bili edini, ki so se uprli Božji vladavini. Kdo pa je takrat še obstajal? Duhovna bitja. Še preden je Bog ustvaril ljudi, je ustvaril višjo življenjsko obliko — množico angelov, ki naj bi živeli v nebesih. Tudi oni so bili ustvarjeni s svobodno voljo in s potrebo po pokornosti Božji vladavini. (Job 38:7; Psalm 104:4; Razodetje 5:11)
9 Biblija pokaže, da je upor izbruhnil najprej v duhovnem področju. Nekemu duhovnemu bitju se je zahotelo popolne svobode. Hotel je celo, da bi ga ljudje častili (Matevž 4:8, 9). Ta duhovni upornik ja postal dejavnik, ki je Adama in Evo zapeljal k uporu, pri tem pa je lažnivo trdil, da jima Bog odreka nekaj dobrega (1. Mojzesova 3:1-5). Zato je bil poimenovan za Hudiča (ali Obrekovalca) in Satana (ali Nasprotnika). Kasneje je zapeljal k uporu še nekatera duhovna bitja. Poznamo jih kot demone (5. Mojzesova 32:17; Razodetje 12:9; 16:14).
10. Kakšen je nasledek upora človeških in duhovnih stvarjenj?
10 Ljudje so se z uporom proti Bogu izročili vplivu Satana in njegovih demonov. Zato Biblija imenuje Satana »bog tega sveta«, ki je »nevernim oslepil misli«. Od tod Božja Beseda tudi pravi, da »ves svet leži v Hudobnem«. Sam Jezus pa je Satana imenoval »vladar tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4; 1. Janezov 5:19; Janez 12:31, EI)
Osrednji vprašanji
11. S katerim vprašanjem je Satan še izzval Boga?
11 Satan pa je načel še eno vprašanje, ki je izzvalo Boga. Pravzaprav je kar obtožil Boga, da se je zmotil, ko je človeka ustvaril takšnega, kakršnega pač je, in da pod pritiskom nihče ne bo hotel delati, kar je prav. Trdil je, da bodo ljudje pod preskušnjo Boga celo prekleli (Job 2:1-5). Tako je Satan postavil pod vprašaj osebno poštenost človeških stvarjenj.
12.–14. Kako bo čas odkril resnico glede obeh osrednjih vprašanj?
12 Bog je zaradi tega dal vsem razumnim bitjem dovolj časa, da bi videli, kako bo to vprašanje rešeno hkrati z vprašanjem Božje vrhovnosti. (Primerjajte z 2. Mojzesovo 9:16.) Odgovor na ti dve vprašanji bodo dale izkušnje celotne človeške zgodovine.
13 Kaj predvsem bo pokazal čas glede vprašanja vesoljne vrhovnosti, glede upravičenosti Božje vladavine? Ali si bodo ljudje lahko sami vladali bolje od Boga? Ali bo lahko kakršnakoli že človeška vladavina brez Boga peljala v srečen svet brez vojn, zločinov in krivičnosti? Ali bo lahko katerakoli med njimi odpravila revščino in vsem omogočila razcvet? Ali bo lahko katerakoli med njimi premagala bolezni, staranje in smrt? Božja vladavina je bila tako načrtovana, da bi vse to zmogla (1. Mojzesova 1:26-31).
14 Glede drugega osrednjega vprašanja pa: kaj bo pokazal čas o tem, koliko so človeška stvarjenja vredna? Ali je Bog naredil napako, ko je človeka ustvaril tako, kot ga pač je? Bo kdorkoli med njimi ravnal prav tudi, ko bo v preizkušnji? Bo sploh kdo pokazal, da namesto neodvisne človeške vladavine želi Božjo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 13]
Bog je dal ljudem čas, da pridejo do viška svojih dosežkov
[Vir slike]
Shuttle: Na osnovi posnetka NASE
