Enajsto poglavje

Še bolj si osmislite življenje, in to za vedno

KJER KOLI že živimo, povsod slišimo o znanstvenih odkritjih. Biologi, oceanografi in drugi nam s svojimi odkritji vztrajno širijo znanje o našem planetu in življenju na njem. Astronomi in fiziki, ki raziskujejo v drugi smeri, pa spoznavajo vedno več o našem sončnem sistemu, zvezdah in tudi oddaljenih galaksijah. K čemu vse to kaže?

Mnogi jasno misleči ljudje se strinjajo s staroveškim kraljem Davidom, ki je rekel: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Psalm 19:1) Res je, nekateri se s tem ne strinjajo ali pa govorijo, da niso prepričani. Toda ali niste s preiskovanjem dokazov, navedenih v tej knjigi, dobili dovolj razlogov za vero v to, da Stvarnik res obstaja ter da je osnovalec našega vesolja in življenja?

Apostol Pavel je pripomnil: »Ljudje ne morejo reči, da ne poznajo Boga, saj lahko že od začetka sveta spoznavajo, kakšen Bog je, po rečeh, ki jih je naredil. To kaže na Njegovo moč, ki traja večno. To kaže, da On je Bog.« (Rimljanom 1:20, Holy Bible​—New Life Version) To, kar smo o stvarstvu zvedeli v prejšnjih poglavjih, nam je pomagalo ,spoznati, kakšen Bog je‘, razumeti »njegove nevidne vrline« (NW). Vendar pa se ne bi smeli zadovoljiti zgolj s tem, da vemo, da se Stvarnik razodeva v fizičnem stvarstvu. Zakaj ne?

Mnogi znanstveniki so z vsem srcem predani preučevanju vesolja, še vedno pa globoko v sebi čutijo nekakšno  praznino, ne najdejo trajnega smisla. Tako je denimo fizik Steven Weinberg zapisal: »Bolj ko se zdi vesolje doumljivo, bolj se tudi zdi nesmiselno.« V reviji Science pa je o gledišču astronoma Alana Dresslerja pisalo: »S tem ko raziskovalci govorijo, da kozmologija razodeva Božji ,um‘ oziroma ,pisavo‘, pripisujejo božanskemu to, kar bi na koncu koncev lahko bilo manj pomemben vidik vesolja – njegov fizični ustroj.« Dressler je nakazal, da je veliko večjega pomena smisel človekovega obstoja. Dejal je: »Ljudje so zavrgli nekdanje verjetje, da je človeštvo v fizičnem središču [fizičnega] vesolja, toda znova morajo začeti verjeti, da smo ljudje v središču smisla.«

Očitno je, da bi se morali vsi močno zanimati za to, kakšen je smisel našega obstoja. Zgolj priznati, da Stvarnik oziroma Mojster načrtovalec obstaja in da smo odvisni od njega, morda še ni dovolj, če hočemo,  da bi bilo naše življenje smiselno. To še zlasti drži zato, ker se zdi življenje tako kratko. Mnogi menijo podobno kot kralj Macbeth, ki v eni od dram Williama Shakespearja pravi:

»Življenje je potujoča senca, beden glumec,

ki se razpreza svojo urico po odru

in potem o njem ni sluha; le pravljica je,

ki bedak jo pravi, vsa zvočna in vsa burna,

brez pomena.« (Macbeth, V. dejanje, V. prizor)

Ljudje z vsega sveta bi se strinjali s temi besedami, toda ko se osebno znajdejo v kakem težavnem položaju, se po pomoč morda še vedno zatečejo k Bogu. Elihu, moder mož iz davnine, je izjavil: »Zaradi mnogega nasilstva vpijejo, kriče za pomoč [. . .]. A nihče ne pravi: Kje je Bog, Stvarnik moj, [. . .] ki nas bolj poučuje nego živali zemeljske in nam več modrosti daje nego pticam nebeškim.«​ (Job 35:9–11)

Elihu je s temi besedami poudaril, da ljudje nismo pravo središče smisla. To središče je naš Veliki stvarnik, in resnični smisel našega obstoja je logično povezan z njim ter je odvisen od njega. Da bi torej našli tak smisel in globoko zadovoljstvo, ki ga ta daje, moramo spoznati Stvarnika in svoje življenje usozvočiti z njegovo voljo.

Obrniti se na Stvarnika

Tako je naredil Mojzes. Realno je priznal: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava.« Mojzesa to spoznanje ni zamorilo niti ga ni navdajalo s pesimizmom, temveč mu je pomagalo, da je dodobra razumel, kako pomembno je, da se  obrača na našega Stvarnika. Takole je molil: »Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro. Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni. Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega.« (Psalm 90:10, 12, 14, 17)

,Nasičeni ob jutranjem svitu.‘ ,Radostni vse svoje dni.‘ ,Nad nami Božja ljubeznivost.‘ Mar takšne zveze ne govorijo o tem, da je ta človek našel smisel v življenju – smisel, ki ljudem na splošno uhaja iz rok?

Velik korak v tej smeri bomo naredili, če bomo doumeli, v kakšnem položaju smo pred Stvarnikom. V nekem smislu nam lahko pri tem pomaga tudi vedno večje spoznanje o vesolju. David je vprašal: »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ [da ti je mar zanj, NW]?« (Psalm 8:3, 4)

In treba je več kot le priznati, da je Jehova ustvaril Sonce, Luno in zvezde ter potem povzročil, da se je na Zemlji z že izoblikovano infrastrukturo namnožilo življenje. (Nehemija 9:6; Psalm 24:2; Izaija 40:26; Jeremija 10:10, 12) Že prej smo spoznali, da njegovo  edinstveno ime govori o tem, da je on Bog namena ter da je edino on sposoben povsem uresničiti svojo voljo.

Izaija je napisal: »[On], ki je [pravi, NW] Bog, upodobitelj in stvarnik zemlje, ki jo je uredil, ni je ustvaril puste, za bivanje jo je pripravil.«​ Potem pa je citiral Jehovove besede: »Jaz sem Gospod [Jehova, NW] in drugega ni.«​ (Izaija 45:18, EI) Pavel pa je kasneje o sokristjanih rekel: »Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela.« In med ta »dobra dela« spada predvsem to, da razglašamo »mnogovrstno božjo modrost, in sicer po [Božjem] večnem načrtu [namenu, NW]«. (Efežanom 2:10; 3:8–11, EI) Lahko smo in bi logično tudi morali biti povezani s Stvarnikom ter se truditi, da bi spoznali njegov namen in delovali skladno s tem namenom. (Psalm 95:3–6)

Spoznanje, da obstaja ljubeč Stvarnik, ki mu je mar za nas, bi nas moralo navesti na dejanja. Bodite denimo pozorni na to, kako je takšno spoznavanje povezano s tem, kako naj bi ravnali z drugimi. »Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.« »Ni li nas ustvaril eden Bog? Zakaj ravnamo nezvesto vsak z bratom svojim?« (Pregovori 14:31; Malahija 2:10) Zato bi nas moralo spoznanje, da obstaja Stvarnik, ki mu je mar za nas, pripraviti do tega, da bi se tudi mi še bolj zanimali za druge, ki so prav tako njegovo stvarjenje.

Da pa bi v tem uspeli, nam je na voljo Stvarnik, ki nam je pripravljen pomagati. Čeprav Jehova sedaj na zemlji ne ustvarja novih stvaritev, pa lahko rečemo,  da še vedno ustvarja nekoliko drugače. Dejavno in tvorno pomaga ljudem, ki iščejo njegovo vodstvo. David je Boga potem, ko se je pregrešil, prosil: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10; 124:8) Biblija prav tako spodbuja kristjane, naj ,odložijo staro osebnost‘, ki jo je izoblikoval svet okoli njih, ter ,oblečejo novo osebnost, ustvarjeno po Božji volji‘. (Efežanom 4:22–24, NW) Pač, Jehova lahko ljudem v prenesenem pomenu ustvari novo srce, tako da jim pomaga razviti osebnost, ki odseva njega samega.

Toda to so šele prvi koraki. Moramo iti še dlje. Pavel je nekaterim izobraženim Atenčanom dejal: ,Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, je ljudem odmeril ter določil čase, da bi iskali Boga, če bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas.‘ (Dejanja 17:24–27, Jere, Pečjak, Snoj)

Smisel izvira iz spoznanja

Iz do sedaj pregledanega bi morali jasno spoznati, da nam je Stvarnik po svojem fizičnem stvarstvu in navdihnjeni Besedi, Bibliji, priskrbel obilo informacij. Spodbuja nas, naj rastemo v spoznanju in razvidevanju; napovedal je celo čas, ko bo »vsa zemlja [. . .] polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9; 40:13, 14)

Stvarnik noče, da bi bila naša zmožnost učenja in izboljševanja omejena le na 70 ali 80 let življenja. To lahko razberete iz ene od Jezusovih najznamenitejših izjav: »Bog [je tako] ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:⁠16)

 »Večno življenje.« To niso le sanje. Zamisel o brezkončnosti se namreč ujema s tem, kar je Stvarnik ponudil našima prastaršema, Adamu in Evi. Ujema se z znanstvenimi dejstvi o zgradbi in kapaciteti naših možganov. Ujema pa se tudi s tem, kar je učil Jezus Kristus. To, da bo človeštvo lahko živelo večno, je bilo v samem bistvu njegovega sporočila. Na svoj zadnji večer na zemlji, ki ga je preživel z apostoli, je rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:⁠3)

Že v prejšnjem poglavju smo govorili o tem, da bo ta Jezusova obljuba o večnem življenju postala stvarnost za milijone ljudi, in to prav tu na zemlji. Jasno je, da lahko človeku ta obet močno osmisli življenje. Pri tem gre za to, da človek s Stvarnikom že sedaj naveže  odnos. Takšna povezanost je temelj, po katerem lahko dosežemo večno življenje. Samo zamislite si, kaj vse bi vam takšno življenje omogočilo: učenje, raziskovanje ter doživljanje, in vse to brez omejitve, ki nam jo danes nalagata bolezen in smrt. (Primerjaj Izaija 40:28.) Kaj bi lahko oziroma kaj bi hoteli narediti s takim življenjem? Sami najbolje veste, kaj vas zanima, v katerih sposobnostih bi se radi izpopolnili ter na katera vprašanja bi radi dobili odgovor. In ker boste takrat imeli možnost početi vse to, si boste življenje še bolj osmislili!

Pavel je upravičeno pričakoval čas, ko »bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih«. (Rimljanom 8:21) Tisti, ki dosežejo to svobodo, užijejo v življenju Bogu na slavo resničen smisel, in to zdaj ter za vedno. (Razodetje 4:⁠11)

Jehovove priče povsod po svetu so se o tem dodobra poučili. Prepričani so, da Stvarnik obstaja ter da mu je mar zanje, pa tudi za vas. Ljudem z veseljem pomagajo, da bi se tudi oni dokopali do tega dobro utemeljenega smisla v življenju. Vabimo vas, da to zadevo preiščete skupaj z njimi. Tako si boste življenje še bolj osmislili, in to za vedno!

[Okvir na strani 185]

Bog v katerem pomenu?

»Znanstveniki in drugi včasih uporabljajo besedo ,Bog‘ v pomenu nečesa tako abstraktnega in odmaknjenega, da se Ga komaj še loči od naravnih zakonov,« je komentiral Steven Weinberg, dobitnik Nobelove nagrade za delo na področju osnovnih sil. Dodal je še:

»Zdi se mi, da bi morali z besedo ,Bog‘, da bi nam ta res kaj pomenila, razumeti Boga, ki se zanima, stvarnika in zakonodajalca, ki ni postavil le zakonov narave in vesolja, temveč tudi merila za to, kaj je dobro in kaj ne, nekakšno osebnost, ki se zanima za to, kar počnemo, na kratko torej nekaj, kar bi bilo primerno, da bi častili. [. . .] To je Bog, ki je ljudem skozi vso zgodovino nekaj pomenil.« (Dreams of a Final Theory)

[Slika na strani 187]

Mojzes se je zavedal, da je pravi smisel našega življenja, ne glede na to, kako dolgo živimo, povezan s Stvarnikom

[Slika na strani 190]

S tem ko najdemo v življenju trajen smisel, se nam odprejo številne možnosti