Poglavje 13

Kako pa je z ognjem gehene?

»RECIMO«, bi morda nekdo rekel, »da izraz ,hades‘ v Bibliji resnično ni uporabljen za kraj mučenja v ognju. Toda ali ne govori Biblija o »peklenskem ognju?«

Res je, da se v mnogih prevodih krščanskih grških spisov (poznani kot »Nova zaveza«) pojavlja izraz »peklenski ogenj« ali »ognjeni pekel«. V teh primerih je »pekel« prevod grške besede géena (Gehena). Ali pa je »Gehena« ime za kraj ognjenih muk? Na to vprašanje mnogi krščanski razlagalci odgovarjajo pritrdilno. Kljub temu dobro vedo, da duša ni nesmrtna. Znano jim je tudi, da po Bibliji nesmrtnost ni prekletstvo, ki naj bi prišlo nad hudobne, da bi bili večno mučeni, temveč je nagrada, ki je bodo, deležni le tisti, ki jih ima Bog za vredne, da jim jo da. (Rimljanom 2:6, 7; 1. Korinčanom 15:53, 54)

Drugi krščanski razlagalci zopet priznavajo, da Gehena ni noben kraj večnih ognjenih muk. V delu The Bible Commentary (str. 779) piše na primer: »,Gehena‘ je grška oblika imena za dolino Hinom pri Jeruzalemu, kjer je neprestano gorel ogenj, v katerem so sežigali smeti iz mesta. To je mogočna ponazoritev za končno uničenje.«

Kaj sedaj ustreza resnici? To lahko najbolje spoznamo, če sami pogledamo v Biblijo.

Izraz »Gehena« se v krščanskih grških spisih pojavlja dvanajstkrat. Enkrat ga je uporabil učenec Jakob, enajstkrat pa se pojavlja v izjavah, ki jih pripisujejo Jezusu Kristusu in se nanašajo na sodbo. Ti teksti glasijo:

»A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, zapade sodbi; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka! pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: Bedak! (in s tem svojega brata po krivem obtoži kot ničvrednega), zapade peklenskemu ognju (grško: ognju Gehene)«. (Matevž 5:22)

»In ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel (grško: Gehena).« (Matevž 10:28)

 »Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel (grško: Gehena). Da pravim vam, tega se bojte!« (Lukež 12:5)

»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi in ko se pojudi, naredite iz njega peklenskega sinu (grško: sinu Gehene), dvakrat hujšega od sebe. Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla (grško: Gehene)?« (Matevž 23:15, 33)

»In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje, nego imeti obe roki in oditi v pekel (grško: Gehena), v ogenj neugasljivi, (kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne). In če te noga tvoja pohujšuje, odsekaj jo; bolje ti je hromemu priti v življenje, nego imeti obe nogi in vrženemu biti v pekel ognjeni (grško: Gehena), (kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne). In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje, nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni (grško: Gehena), kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.« (Marko 9:43—48; glej tudi podobne stavke v Matevžu 5:29, 30; 18:8, 9)

»Tudi jezik je ogenj; kot svet krivice se kaže jezik med udi našimi, ki oskrunja vse telo in zažiga kolo življenja, njega pa zažiga pekel (grško: Gehena).« (To pomeni, da je napačno govorjenje prav tako uničujoče kakor gehena. Jezik lahko tako zelo vpliva na celoten potek človeškega življenja, da zasluži obsodbo Gehene). (Jakob 3:6)

V teh stavkih se sicer Geheno povezuje z ognjem, toda nikjer ni govora o kakšnih mukah ali nadaljevanju zavestnega obstoja po smrti. Nasprotno! Po Matevžu 10:28 je Jezus povedal, da more Bog v Geheni »uničiti« ne le telo, ampak celega človeka, dušo. Toda kakšno je to uničenje? Odgovor dobimo, če podrobneje preiščemo besedo »Gehena«.

GEHENA — DOLINA HINOM

V krščanskih grških spisih uporabljeni izraz »Gehena« poteka iz dveh hebrejskih besed: gaj in hinnóm, »dolina Hinom«. Ta dolina je ležala južno in jugozahodno od Jeruzalema. V dneh nezvestih judovskih kraljev Ahaza in Manaseja so v dolini Hinom izvajali gnusen malikovalski kult, ki mu je pripadlo tudi žrtvovanje otrok. (2. Letopisov 28:1, 3; 33:1, 6; Jeremija 7:31; 19:2, 6) Pozneje je bogaboječi kralj Josija odpravil to malikovalstvo in je v dolini onemogočil vsako obliko oboževanja. (2. Kraljev. 23:10)

Kakor pove izročilo, je dolina Hinom potem postala smetišče. Biblija to potrjuje, ker je na primer v Jeremiju 31:40 očitno prav dolina Hinom imenovana »dolina mrličev in pepela«. Tam je bil prav tako  vhod, imenovan »vrata pepelnih kupov«, ki je vodil v vzhodni del doline Hinom, kjer se je združila z dolino Kidron. (Nehemija 3:13, 14)

Da je povezava Gehene s smetiščem mesta pravilna, potrjujejo Jezusove besede. Ko je govoril o Geheni, je rekel: »... kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne«. (Marko 9:48) Njegove besede jasno pokažejo, da je na tem mestnem smetišču stalno gorel ogenj, ki so mu verjetno dodajali žveplo, da bi bil še močnejši. Ostanke, ki jih ni dosegel ogenj, so požrli črvi.

Upoštevati moramo, da Jezus s tem, ko je na tak način govoril o Geheni, ni izrazil misli, ki bi bila povsem tuja hebrejskim spisom. V teh, že veliko prej napisanih spisih, je usoda brezbožnikov opisana s podobnimi besedami.

V Izaiju 66:24 je napovedano za ljudi, ki uživajo Božjo milost, da »pojdejo ven in videli bodo mrtva trupla tistih ljudi, ki so odpadli od mene; zakaj njih črv ne umre in njih ogenj ne ugasne, in gnusoba bodo vsemu mesu«. S temi besedami se očitno tolmači strašno uničenje, ne pa mučenje. Kar preostane, niso duše pri zavesti ali »telesa osvobojena duha«, ampak »trupla«. Ta biblijski tekst pove, da niso ljudje tisti, ki ne umrejo, ampak črvi, ki jih bodo žrli. Tu nikjer ne omenja »nesmrtne duše«.

Tudi v Jeremijevi prerokbi se dolino Hinom povezuje z uničenjem nezvestih ljudi. »Zato, glej, pridejo dnevi, govori Jehova, ko se ta kraj ne bo več imenoval Tofet ali dolina sinu Hinomovega, ampak Dolina moritve. In prazen naredim sklep Judov in  Jeruzalemov na tem kraju in storim, da se zgrudijo od meča pred sovražniki svojimi in pod pestjo njih, ki jim strežejo po življenju; in njih trupla dam za jed pticam nebeškim in zverem zemeljskim.« (Jeremija 19:6, 7)

Besede, ki jih je Jeremija izrazil v zvezi z dolino Hinom, niso nobena opora posmrtnim mukam. Toliko bolj pomenijo popolno uničenje, ki je ponazorjeno s tem, da bodo »trupla« požrle divje zveri in ptice roparice.

PRISPODOBA UNIČENJA

Po pričevanju Biblije je torej Gehena ali dolina Hinom prispodoba uničenja, ne pa večnih peklenskih muk. Josef E. Kokjohn potrjuje to v katoliškem časopisu Commonweal takole:

»Skrajni kraj kazni je očitno Gehena, dolina Hinom, mesto, na katerem so v davnini poganskim bogovom žrtvovali ljudi, toda je že v biblijskih časih postalo smetišče ob robu mesta Jeruzalem. Tamkajšni smrad, dim in ogenj so prebivalce stalno spominjali kaj se je zgodilo s stvarmi, ki so odslužile — bile so uničene.«

Da je z Geheno ponazorjeno večno uničenje, se vidi še iz drugih biblijskih stavkov. Apostol Pavel je pisal v svojem pismu kristjanom v Solunu, da bodo tisti, ki jim napravljajo stisko, »trpeli kazen, večno pogubo izpred obličja Gospodovega in izpred slave moči njegove.« (2. Tesaloničanom 1:6—9)

Tako nam Biblija jasno priča, da tisti, ki po Božji sodbi niso vredni življenja, ne bodo na večne čase mučeni v dobesednem ognju, ampak bodo doživeli »večno uničenje ali pogubo.« Nikjer ne bodo še naprej živeli. Ogenj Gehene je potemtakem samo prispodoba popolnega in temeljitega uničenja.

Pomembno je, kaj je rekel Jezus religioznim voditeljem tedanjega časa: »Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali sodbi pekla (grško: Gehena)?« (Matevž 23:33) Zakaj jim je to rekel? Ker so bili ti duhovni voditelji hinavci. Hrepeneli so po časti in želeli, da se jih naslavlja z zvenečimi imeni, niso pa skrbeli za tiste, ki bi jim morali duhovno pomagati. S predpisi svojih izročil so drugim nakladali težka bremena, vendar niso izkazovali ljudem pravičnosti, usmiljenja in  zvestobe. Bili so krivi učitelji in so svoja človeška izročila postavljali nad avtoriteto Božje besede. (Matevž 15:3—6; 23:1—32)

Ali opaziš nekaj podobnega tudi pri religioznih voditeljih naših dni, zlasti še v krščanstvu? Ali se jim bo godilo kaj boljše kakor judovskim verskim voditeljem v času Jezusovega delovanja na zemlji? V nobenem primeru, ker so religiozni voditelji krščanstva napačno predstavili Boga in »dobro vest o našem Gospodu Jezusu«. Dokler bodo zakrknjeno učili krive nauke, so v nevarnosti, da jih zadene »obsodba večnega uničenja«.

Resnica o Geheni nam bo zato pomagala spoznati, kako nujno je prekiniti vse stike s krivo religijo. Kakor je pokazal Jezus, niso v nevarnosti le voditelji, ampak tudi tisti, ki podpirajo učitelje napačne religije. Jezus Kristus je rekel, da postane proselit ali spreobrnjenec pismarjev in farizejev ,peklenski sin (ali sin gehene), dvakrat hujši od njih‘. (Matevž 23:15) Zato ljudje, ki se še naprej držijo krivih religioznih naukov, ne morejo upati, da bodo ušli Božji obsodbi.

Čeprav moramo zato resno razmisliti o našem stališču, je to kljub temu tolažilno zagotovilo. Zakaj? Zagotavlja nam namreč, da Jehova velike krivice ne bo pustil nekaznovane. Ljudje, ki se ne marajo podložiti Božjim pravičnim zakonom in še naprej delajo hudo, ne bodo več dolgo motili miru pravičnih.

[Zemljevid na strani 91]

(Lega besedila – glej publikacijo)

TLORIS JERUZALEMA IZ 1. STOL.

PODROČJE SVETIŠČA

DOLINA HINOM (GEHENA)