Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Prišla je ‚ura sodbe‘

Prišla je ‚ura sodbe‘

Prišla je ‚ura sodbe‘

RAZODETJE, zadnja biblijska knjiga, nas opozori na to, da ima angel, ki leti po sredi neba, ‚večno dobro novico, da jo oznani kot veselo sporočilo‘. Angel glasno govori: »Bojte se Boga in mu dajte slavo, ker je prišla ura njegove sodbe.« (Razodetje 14:6, 7) K tej ‚uri sodbe‘ spada tako razglas Božje sodbe kakor njena izvršitev. »Ura« je sorazmerno kratko časovno obdobje. Izvršitev sodbe nastopi kot vrhunec ‚zadnjih dni‘, v katerih sedaj živimo. (2. Timoteju 3:1)

‚Ura sodbe‘ je dobra novica za tiste, ki ljubijo pravičnost. To je čas, ko bo Bog priskrbel olajšanje svojim služabnikom, ki jim ta nasilna, brezsrčna stvarnost povzroča gorje.

Sedaj, preden se bo ‚ura sodbe‘ sklenila z uničenjem hudobne stvarnosti, smo spodbujeni: »Bojte se Boga in mu dajte slavo.« Ali to delate? K temu spada veliko več kot le to, da rečemo »Jaz verujem v Boga«. (Matej 7:21–23; Jakob 2:19, 20) Primeren strah pred Bogom bi nas moral navdati s strahospoštovanjem do Njega. Navesti bi nas moral na to, da se odvrnemo od hudobnosti. (Pregovori 8:13) Pomagal naj bi nam ljubiti dobro in sovražiti slabo. (Amos 5:14, 15) Če Boga spoštujemo, ga bomo skrbno poslušali. Ne bomo toliko zaposleni z drugimi rečmi, da ne bi redno brali njegove Besede, Biblije. Vanj bomo zaupali ob vsakem času in z vsem srcem. (Psalm 62:8; Pregovori 3:5, 6) Ljudje, ki Boga zares spoštujejo, vedo, da je kot Stvarnik nebes in zemlje Najvišji v vsem vesolju, zato se mu ljubeče podrejajo kot tistemu, ki ima pravico voditi njihovo življenje. Če smo spoznali, da bi morali vsemu temu posvetiti še večjo pozornost, nikar ne odlašajmo.

Čas izvršitve sodbe, o kateri je govoril angel, je znan tudi kot »Jehovov dan« (NW). Takšen »dan« je leta 607 pr. n. š. doletel starodavni Jeruzalem, ker se njegovi prebivalci niso zmenili za Jehovova svarila po prerokih. Ker so Jehovov dan v svojih mislih prelagali, so si življenje še nadalje ogrozili. Jehova jih je predtem opozoril: »Blizu je in silno hiti.« (Zefanija 1:14) Naslednji Jehovov dan je leta 539 pr. n. š. doletel staroveški Babilon. (Izaija 13:1, 6) Ker so se Babilonci zanašali na svoje utrdbe in bogove, se niso zmenili za svarila Jehovovih prerokov. Toda mogočni Babilon je v eni noči padel v roke Medijcem in Perzijcem.

Kaj je pred nami? Še en ‚Jehovov dan‘, ki bo še razsežnejši. (2. Petrovo 3:11–14) Nad ‚Babilonom Velikim‘ je razglašena Božja obsodba. V Razodetju 14:8 piše, da angel objavlja: »Padla je prestolnica Babilon Veliki.« To se je že zgodilo. Jehovovih častilcev ne more več ustaviti. Njena pokvarjenost in njeno vpletanje v vojne sta splošno znana. Zdaj se bliža njeno dokončno uničenje. Zato Biblija prav vsakogar spodbuja: ‚Izidi iz nje [Babilona Velikega], če nočeš biti soudeležen pri njenih grehih in če nočeš biti deležen njenih nadlog. Njeni grehi so se namreč nakopičili vse do neba in Bog se je spomnil njenih krivičnih dejanj.‘ (Razodetje 18:4, 5)

Kaj je Babilon Veliki? To je svetovni verski sistem, ki spominja na starodavni Babilon. (Razodetje, 17. in 18. poglavje) Razmislite o nekaterih podobnostih:

• Duhovniki v starem Babilonu so bili močno vpleteni v politične zadeve naroda. To velja tudi za mnogo današnjih religij.

• Babilonski duhovniki so pogosto podpirali vojskovanje svojega naroda. Današnje religije so pogosto v ospredju pri blagoslavljanju vojakov, ko gredo narodi v vojno.

• Stari Babilon je s svojimi nauki in navadami napeljal narod na veliko nemoralo. Kadar se današnji verski voditelji ne zmenijo za biblijska merila glede morale, se nemorala razbohoti tako med duhovščino kakor med laiki. Omeniti je tudi treba, da je Babilon Veliki zaradi svojega prostituiranja s svetom in njegovimi političnimi sistemi v Razodetju opisan kot vlačuga.

• V Bibliji prav tako piše, da Babilon Veliki živi »v pretiranem razkošju«. V staroveškem Babilonu je k tempeljski ureditvi spadalo lastništvo nad mnogimi zemljišči, in duhovniki so imeli vidno vlogo pri trgovskih dejavnostih. Danes ima Babilon Veliki poleg prostorov za čaščenje v lasti ogromno podjetij in zemljišč. Njegovi nauki in prazniki prinašajo bajno bogastvo njemu samemu pa tudi drugim v trgovskem svetu.

• Stari Babilon je bil prežet s čaščenjem podob, z magijo in s čarovništvom, kar je značilno tudi za mnoge kraje danes. Na smrt so gledali kot na prehod v drugo obliko življenja. V Babilonu je mrgolelo templjev in kapel v čast njihovim bogovom, vendar so Babilonci nasprotovali Jehovovim častilcem. Enaka verovanja in navade so značilne za Babilon Veliki.

V starih časih je Jehova navedel mogočne politične in vojaške sile, da so kaznovale tiste, ki so trdovratno prezirali Njega in njegovo voljo. Tako so Samarijo leta 740 pr. n. š. uničili Asirci. Jeruzalem so leta 607 pr. n. š. opustošili Babilonci, leta 70 n. š. pa Rimljani. Po drugi strani pa so leta 539 pr. n. š. Medijci in Perzijci osvojili Babilon. Biblija za naše dni napoveduje, da bodo politične vlade kakor zver napadle »vlačugo« in jo slekle ter tako razkrile, kakšna je v resnici. Popolnoma jo bodo uničile. (Razodetje 17:16)

Ali bodo svetovne vlade zares naredile kaj takega? Biblija pravi, da ‚jim bo Bog to dal v srce‘. (Razodetje 17:17) Zgodilo se bo nenadoma, nepričakovano in bo vse presenetilo. Ta dogodek ni mogoče predvideti in se ne bo zgodil postopoma.

Kaj morate ukreniti? Vprašajte se: ‚Ali se še vedno oklepam kakšne verske organizacije, ki je okužena z nauki in navadami, zaradi katerih je del Babilona Velikega?‘ Tudi če niste njen član, bi se lahko vprašali: ‚Ali pustim, da njen duh vpliva name?‘ Kakšen duh? Duh odobravanja razuzdanega življenja, ljubezni do gmotnih reči in užitkov namesto do Boga, oziroma namerno preziranje Jehovove Besede (tudi v navidez majhnih rečeh). Skrbno razmislite o svojem odgovoru.

Da bi nam bil Jehova naklonjen, je nujno, da se iz naših dejanj in želj našega srca jasno vidi, da zares ne pripadamo Babilonu Velikemu. Ni časa za odlašanje. Biblija nas opozori na to, da se bo vse hitro končalo, ko pravi: »Sunkovito bo velika prestolnica Babilon vržena dol in je ne bo nikoli več najti.« (Razodetje 18:21)

Vendar to ni vse. Še en vidik ‚ure sodbe‘ je ta, da bo Bog Jehova sodil svetovni politični sistem, njegove vladarje in vse, ki se ne zmenijo za Njegovo pravično vladanje po nebeškem Kraljestvu v rokah Jezusa Kristusa. (Razodetje 13:1, 2; 19:19–21) Preroško videnje, zapisano v Danielu 2:20–45, ponazarja politične vlade od časa staroveškega Babilona pa do danes z velikansko podobo iz zlata, srebra, bakra, železa in gline. Prerokba je glede današnjih dni napovedala: »Ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano.« In v zvezi s tem, kaj bo to Kraljestvo med Jehovovo ‚uro sodbe‘ še naredilo, Biblija objavlja: »Vsa ona [človeška] kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44)

Biblija prave častilce svari pred tem, da bi ljubili tisto, »kar je v svetu« – način življenja, h kateremu spodbuja ta od pravega Boga odtujeni svet. (1. Janezovo 2:15–17) Ali s svojimi odločitvami in dejanji kažete, da ste povsem na strani Božjega kraljestva? Ali ga zares dajete na prvo mesto v svojem življenju? (Matej 6:33; Janez 17:16, 17)

[Okvir na strani 14]

Kdaj bo prišel konec?

»Sin človekov [bo] prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« (Matej 24:44)

»Bedite [. . .], ker ne veste ne dneva ne ure.« (Matej 25:13)

»Se ne zakasni.« (Habakuk 2:3)

[Okvir na strani 14]

Ali bi bilo kaj drugače, če bi vedeli?

Če bi zagotovo vedeli, da do neogibne izvršitve Božje sodbe ne bo prišlo še nekaj let, ali bi zaradi tega drugače živeli? Če pa bi po vašem konec to stvarnost že moral doleteti, ali ste dopustili, da vas je to upočasnilo v Jehovovi službi? (Hebrejcem 10:36–38)

Ker ne vemo točnega časa, imamo priložnost pokazati, da Bogu služimo s čistimi vzgibi. Tisti, ki poznajo Jehova, vedo, da kazanje gorečnosti v zadnjem trenutku nanj ne naredi vtisa, saj vidi, kakšno je človekovo srce. (Jeremija 17:10; Hebrejcem 4:13)

Jehova je tistim, ki ga resnično ljubijo, vedno na prvem mestu. Pravi kristjani so enako kakor drugi ljudje morda svetno zaposleni. Toda njihov cilj ni obogateti, temveč le zadovoljiti osnovne življenjske potrebe in imeti še nekoliko, da lahko delijo z drugimi. (Efežanom 4:28; 1. Timoteju 6:7–12) Prav tako uživajo v zdravi sprostitvi in oddihu, toda njihova želja je, da jih vse to osveži, ne pa da zgolj delajo to, kar delajo vsi drugi. (Marko 6:31; Rimljanom 12:2) V veselje jim je izpolnjevati Božjo voljo, kakor je to rad delal tudi Jezus Kristus. (Psalm 37:4; 40:8)

Pravi kristjani želijo živeti in služiti Jehovu vso večnost. Vendar ni ta obet nič manj dragocen, ker morajo na nekatere blagoslove čakati malo dlje, kot so morda nekateri pričakovali.

[Okvir/slika na strani 15]

Vprašanje vrhovnosti

Da bi razumeli, zakaj Bog dopušča, da je na svetu toliko trpljenja, moramo razumeti vprašanje vrhovnosti.

Jehova je Stvarnik, zato ima pravico vladati zemlji in vsem, ki bivajo na njej. Vendar Biblija pojasnjuje, da je bila Jehovova vrhovnost na začetku človeške zgodovine izzvana. Satan Hudič je trdil, da je Jehova preveč omejevalen, da je našima prastaršema lagal o tem, kaj se bo zgodilo, če bosta prezrla Božji zakon in delala po svoje, ter da jima bo šlo brez Božjega vodstva precej bolje. (1. Mojzesova, 2. in 3. poglavje)

Če bi Bog upornike takoj uničil, bi sicer dokazal svojo moč, vendar s tem ne bi rešil spornih vprašanj, ki so se pojavila. Zato upornikov ni kar uničil, ampak je pustil, da vsa razumna stvarjenja vidijo izid upora. Za ljudi je to pomenilo trpljenje, vendar smo tako dobili možnost, da se rodimo.

Poleg tega je Jehova, čeprav ga je to drago stalo, ljubeče poskrbel, da bodo lahko ljudje, ki ga bodo ubogali in verovali v odkupno žrtev njegovega Sina, osvobojeni greha in njegovih posledic ter živeli v raju. To bo lahko omogočil tudi z vstajenjem od mrtvih.

Bog je s tem, da je pustil čas za razrešitev spornega vprašanja, svojim služabnikom prav tako dal možnost, da dokažejo, da so se zmožni odzivati na njegovo ljubezen in ohraniti značajnost do njega v vsakršnih okoliščinah. To, da se razreši vprašanje Božje vrhovnosti kakor tudi s tem povezano vprašanje človekove značajnosti, je nujno, da bi se primerno spoštovali zakoni v vsem vesolju. Brez tega pravi mir nikoli ne bi bil mogoč. *

[Podčrtna opomba]

^ odst. 36 O spornih vprašanjih in vsem, kar je s tem povezano, podrobno razpravlja knjiga Zbližaj se z Jehovom, ki so jo izdali Jehovove priče.

[Slika]

Svetovni sistem političnih vlad se bo končal