Božje ime skozi stoletja

JEHOVA Bog želi, da ljudje poznajo in uporabljajo njegovo ime. To se vidi iz dejstva, da ga je razodel že prvemu človeškemu paru na zemlji. Vemo, da sta Adam in Eva poznala Božje ime, ker je Eva zatem, ko je rodila Kajna, izjavila (po originalnem hebrejskem tekstu): „Rodila sem moškega s pomočjo Jehove.“ (1 Mojzesova 4:1, NS)

Pozneje beremo, da so zvesti možje, kot sta bila Enoh in Noe, „neprestano hodili z Bogom“. (1 Mojzesova 5:24; 6:9) Torej sta morala poznati Božje ime. Po pravičnem možu Noetu in njegovi družini je to ime preživelo tudi veliko povodenj. Nekaj časa zatem so pravi Božji služabniki, kljub velikemu uporu v Babilonu, še vedno uporabljali njegovo ime. V zakonu, ki ga je Bog dal Izraelcem, se pojavlja sto in sto krat. Samo v Peti Mojzesovi knjigi se pojavlja 551 krat.

Za časa sodnikov Izraelci očitno niso zavračali uporabe Božjega imena. Uporabljali so ga celo pri pozdravljanju. Tako beremo (v originalni hebrejščini), kako je Boaz pozdravil svoje žanjce: „Jehova bodi z vami.“ Oni pa so mu odzdravili: „Jehova te blagoslovi.“ (Ruta 2:4, NS)

Izraelci so vse do časa, ko so se vrnili v Judejo iz babilonskega ujetništva, uporabljali Jehovino ime. Kralj David, ki je bil zvest Bogu, je zelo veliko uporabljal Božje ime. V njegovih psalmih ga najdemo zapisanega sto in sto krat. (Apostolska dela 13:22.) Mnoga izraelska osebna imena so vsebovala Božje ime. Tako beremo o Adoniji („Moj Gospod je Jah“ — „Jah“ je kratka oblika za Jehova), Izaiji („Jehovina rešitev“), Jonatanu („Jehova je dal“), Mihi („kdo je enak Jehovi“) in Jozui („Jehova je rešitev“).

Zapisano zunaj Biblije

Prav tako imamo dokaze o široki uporabi imena v starih časih tudi v drugih virih, ne le v Bibliji. Leta 1961 so po poročilu Israel exploration Journala (Izraelski raziskovalni časopis), zvezek 13, št. 2, v bližini jugozahodnega dela Jeruzalema odkrili starodaven grob. V njegove stene je bil vklesan napis, ki naj bi ga bili naredili v drugi polovici 8. stol. pred našim štetjem. Napisane so bile izjave kot: „Jehova je Bog nad vso zemljo.“

Leta 1966 je bilo v Israel Exploration Journalu (zvezek 16. št. 1) objavljeno sporočilo o lončenih delčkih s hebrejskimi napisi iz druge polovice 7. stol. pr. n. št. Med njimi je bilo privatno pismo možu, po imenu Eliašib. Pismo se začenja takole: „Mojemu gospodu Eliašibu: Prosim Jehovo za tvoj mir.“ Končuje pa se: „On prebiva v hiši Jehovini.“

V letih 1975 in 1976 so arheologi, ko so delali v Negebu, odkrili zbirko hebrejskih in feničanskih zapisov na  zidovih, velikih vrčih in kamnitih posodah. Vklesana, vpisana, je bila hebrejska beseda za Boga, kakor tudi Božje ime JHVH v hebrejskih črkah. Nedavno je bil v samem Jeruzalemu odkrit srebrn zvitek, verjetno še iz časa pred babilonskim izgnanstvom. Raziskave govore, da so, ko so ga odvili, na njem našli v hebrejščini napisano ime Jehova. (Biblical Archaeology Review, marec/april 1983, 18. stran.)

Naslednji primer uporabe Božjega imena so našli v tako imenovanih Lahiških pismih. Ta pisma, pisana na keramiko, so bila najdena med leti 1935 in 1938 v ruševinah Lahiša, obrambnega mesta, ki je bilo zelo pomembno v zgodovini Izraela. Pisal jih je židovski uradnik svojemu predstojniku Jaošu iz Lahiša, po vsej verjetnosti za časa vojne med Izraelci in Babilonci proti koncu 7. stol. pred našim štetjem.

Pri sedmih izmed osmih čitljivih delov se sporočilo glasi: „Naj Jehova povzroči, da bo moj gospod dočakal to obdobje v dobrem zdravju! V vseh sedmih sporočilih skupaj se Božje ime pojavlja 11 krat, kar jasno pokazuje, da so koncem sedmega stoletja pr. n. št. ime Jehova z zadovoljstvom uporabljali vsak dan.

Celo poganski vladarji so poznali in uporabljali Božje ime, ko so se obrnili na Boga Izraelcev. Tako se v napisu na Moabskem kamnu, kralj Moaba, Meša, hvali s svojim vojaškim junaštvom nad Izraelom in med drugim izjavlja: „Kemoš mi je rekel: ’Pojdi, vzemi Izraelcem Nebo!’ Tako sem šel ponoči in se boril vse od zore do poldneva, ga zavzel in pobil vse . . . In od tam sem vzel posode Jehovine in jih prinesel pred Kemoša.“

Glede te nebiblijske uporabe Božjega imena Theologisches Wörterbuch zum Alten Testament (Teološki slovar Stare zaveze), zvezek 3, kolona 538, pravi: „Tako 19 dokumentiranih dokazov za tetragramaton v obliki štirih črk JHVH pokazuje na zanesljivost Masoretskega teksta; še več lahko pričakujemo od arhiva iz Arada.“ (Prevedeno iz nemščine.)

Božje ime ni pozabljeno

Tako dobro so poznali Božje ime vse do Malahijevih dni, Malahija pa je živel kakšnih 400 let pred Jezusovim časom. V biblijski knjigi, ki nosi njegovo ime, Malahija daje veliko pomembnost Božjemu imenu, zapisal pa ga je vsega skupaj 48 krat.

Tekom časa so mnogi Židje živeli v deželah, ki so bile daleč od Izraela in neki izmed njih niso mogli več brati Biblije v hebrejskem jeziku. Zato se je v 3. stol. pr. n. št. pričelo prevajati del Biblije, ki je takrat obstojal (Stara zaveza) v grščino, takratni novi mednarodni jezik. Toda Božjega imena niso spregledali. Prevajalci so ga ohranili tako, da so ga zapisali v hebrejski obliki. Stare kopije grške Septuaginte, ki so se ohranile do današnjih dni, to dokazujejo.

Kako pa je bilo, ko je bil Jezus na zemlji? Kako lahko vemo, ali so on in njegovi apostoli uporabljali Božje ime?

[Slika na strani 12]

V tem pismu, napisanem na delu keramike v drugi polovici sedmega stoletja pr. n. št. se Božje ime pojavi dvakrat.

[Vir slike]

(Fotografija objavljena z dovoljenjem Urada za starine in muzeje v Izraelu.)

[Slike na strani 13]

Božje ime se nahaja tudi v Lahijskih pismih in na Moabskem kamnu