Kristjani in ime
Kristjani in ime
NIHČE ne more zagotovo reči, kdaj točno so ortodoksni Židje prenehali glasno izgovarjati Božje ime in ga nadomestili s hebrejskima besedama Bog in Suvereni Gospod. Nekateri so mnenja, da se Božje ime ni več vsakodnevno uporabljalo že precej pred Jezusovim časom. Toda obstojajo dokazi, da ga je veliki duhovnik izgovarjal v religiozni službi v templu — še posebno na dan sprave — vse do razrušenja templa leta 70 našega štetja. Ko je bil Jezus na zemlji, je bila izgovorjava imena poznana, čeprav se ga ni obsežno uporabljalo.
Zakaj so Židje prenehali izgovarjati Božje ime? Morda, vsaj delno, zaradi napačnega tolmačenja tretje zapovedi: „Ne imenuj po nemarnem imena Jehove, svojega Boga.“ (2 Mojzesova 20:7) Seveda ta zapoved ni prepovedovala uporabljati Božje ime. Sicer pa, zakaj so ga Božji služabniki v davnini, kot je bil David, tako svobodno izgovarjali in kljub temu uživali Jehovine blagoslove? In zakaj ga je Bog objavil Mojzesu ter mu rekel, da mora pojasniti Izraelcem, kdo ga pošilja? (Psalm 18:1-3, 6, 13; 2 Mojzesova 6:2-8)
Vendar so v Jezusovem času močno nagibali k temu, da so razumne Božje zakone tolmačili na povsem nerazumen način. Na primer, četrta od desetih zapovedi je zavezovala Žide, da držijo sedmi dan v tednu kot dan počitka — Sabat. (2 Mojzesova 20:8-11) Ortodoksni Židje so to zapoved nesmiselno razširili in dodali neštevilna navodila, ki naj bi vodila celo glede najmanjšega dejanja, katera bi se lahko, oziroma ne bi smela delati na Sabat. Brez dvoma so tako vzeli razumno zapoved, da se Božje ime ne sme uporabljati po nevrednem, na najnerazumnejši način, rekoč, da se imena celo ne sme izgovarjati. *
Jezus in ime
Ali je Jezus posnemal takšno nebiblijsko navado? Ne, sploh ne! Ni se pomišljal ozdravljati na Sabat, čeprav je to pomenilo prelomitev človeških pravil Židov in celo tveganje življenja. (Matej 12:9-14) Pravzaprav je Jezus farizeje obsodil kot hinavce, ker je njihova tradicija bila nasprotna Božji navdihnjeni Besedi. (Matej 15:1-9) Zato bi bilo neverjetno, da Jezus ne bi bil izgovarjal Božjega imena in to še posebno, če pogledamo dejstvo, da njegovo ime, Jezus, pomeni „Jehova je rešitev“.
Ob neki priliki je Jezus v sinagogi bral del Izaijevega zvitka. Del, ki ga je bral, imenujemo danes Izaija 61:1, 2, in tam se Božje ime pojavlja več kot enkrat. (Luka 4:16-21) Ali tedaj ni hotel izgovoriti Božjega imena in ga je nadomestil z „Gospod“ ali „Bog“? Prav gotovo ne. Če bi bil storil tako, bi pomenilo, da posnema nebiblijske tradicije židovskih religioznih voditeljev. Namesto tega beremo: „Učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.“ (Matej 7:29)
Dejansko je, kot smo že prej spoznali, svoje naslednike učil moliti k Bogu: „Posvečeno bodi tvoje ime.“ (Matej 6:9, EI) V molitvi, na večer pred svojo smrtjo, je rekel svojemu Očetu: „Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta . . . Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal.“ (Janez 17:6, 11)
Glede na te Jezusove navedbe Božjega imena, knjiga Der Name Gottes (Božje ime) na strani 76 pojasnjuje: „Upoštevati moramo presenetljivo dejstvo, da tradicionalna Stara zaveza razume Božje razodetje, to je, razodetje njegovega imena, ki se nadaljuje vse do zadnjega dela Stare zaveze, da, celo do zadnjega dela Nove zaveze, kjer na primer v Janezu 17:6 beremo: ’Razodel sem jim ime tvoje’.“
Da, bilo bi zelo nerazumno misliti, da se je Jezus pomišljal uporabljati Božje ime, še posebno, ko je citiral tisti del Hebrejskih spisov, kjer je zapisano.
Prvi kristjani
Ali so Jezusovi učenci v prvem stoletju uporabljali Božje ime? Jezus jim je zapovedal, da naj pridobivajo učence iz vseh narodov. (Matej 28:19, 20) Mnogim ljudem, ki niso vedeli, da se je Bog razodel Židom po imenu Jehova, se je to moralo oznaniti. Kako bi jim kristjani lahko prikazali pravega Boga? Ali bi bilo dovolj, da ga enostavno imenujejo Bog ali Gospod? Ne. Narodi so imeli svoje bogove in gospode. (1 Korinčanom 8:5) Kako bi lahko kristjani jasno prikazali razliko med pravim Bogom in njihovimi lažnimi bogovi? Samo z uporabo pravega Božjega imena.
Tako je učenec Jakob na sestanku starešin v Jeruzalemu pripomnil: „Simon je povedal, kako si je Bog od začetka izmed poganov milostno vzel ljudstva za svoje ime. S tem se ujemajo besede prerokov.“ (Apostolska dela 15:14, 15, EI) Apostol Peter je v svojem dobro poznanem govoru ob Binkoštih poudaril pomemben del krščanske vesti, ko je citiral besede preroka Joela: „Vsak, kdor bo klical Gospodovo (Jehovino) ime, bo rešen.“ (Joel 2:32; Apostolska dela 2:21, EI)
Sploh ne moremo podvomiti v to, da je za apostola Pavla bilo Božje ime pomembno. V svojem pismu Rimljanom je citiral iste besede preroka Joela in napisal spodbudo za vse sokristjane, pokazal jim je, da se bo njihova vera odražala z oznanjevanjem Božjega imena, da bi tudi drugi lahko bili rešeni. (Rimljanom 10:13-15) Pozneje je pisal v svojem pismu Timoteju: „Vsak, kdor kliče ime Gospodovo (Jehovino), naj odstopi od krivice.“ (2 Timoteju 2:19, EI) Ob koncu prvega stoletja je apostol Janez uporabljal v svojih pismih Božje ime. Izraz „Aleluja“, kar pomeni „oslavljen bodi Jah“, se v knjigi Razodetja večkrat ponavlja. (Razodetje 19:1, 3, 4, 6)
Vendar so Jezus in njegovi nasledniki napovedali, da se bodo v krščanskih skupščinah pojavili odpadniki. Apostol Peter je pisal: „Bodo tudi med vami lažni učitelji.“ (2 Petrov 2:1, JP; glej tudi Matej 13:36-43; Apostolska dela 20:29, 30; 2 Tesaloničanom 2:3; 1 Janezov 2:18, 19). Res je bilo tako. Ena izmed posledic pa je bila ta, da se je Božje ime potisnilo v ozadje. Iz nekaterih prepisov in prevodov Biblije je bilo celo odstranjeno. Poglejmo, kako se je to zgodilo.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 4 Nekateri navajajo drug razlog: Židje so bili morda pod vplivom grške filozofije. Na primer, Filo, židovski filozof iz Aleksandrije, ki je bil skoraj Jezusov sodobnik, je bil zelo pod vplivom grškega filozofa Platona, za katerega se je menilo, da je bil božansko navdihnjen. Lexikon des Judentums (Leksikon židovstva) piše pod „Filo“, da je Filo „združil jezik in ideje grške filozofije (Platonove) z razodeto vero Židov“ in, da je to začelo „vidno vplivati na krščanske očete“. Filo je mislil, da je Bog nedoločljiv in tako brez imena.
[Slika na strani 14]
To je fotografija židovskega velikega duhovnika. Na njegovem pokrivalu so zapisana hebrejska znamenja, ki pomenijo „Svetost pripada Jehovi“, nahaja pa se v Vatikanu.
[Slika na strani 15]
Kot pokaže ta nemški prevod Biblije iz leta 1805, je Jezus, ko je bral v sinagogi iz zvitka Izaije, glasno izgovarjal Božje ime. (Luka 4:18, 19)
[Slike na strani 16]
Peter in Pavel sta uporabljala Božje ime, ko sta citirala Joelovo prerokbo. (Apostolska dela 2:21; Rimljanom 10:13)
