„Posvečeno bodi tvoje ime“ — Katero ime?

ALI si veren? Potem brez dvoma, tako kot mnogi drugi, veruješ v Mogočno bitje? Prav gotovo spoštuješ dobro znano molitev, usmerjeno temu bitju, katero je Jezus učil svoje učence in je znana kot Gospodova molitev ali Očenaš. Molitev se začenja tako: „Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.“ (Matej 6:9, EI)

Ali si se kdajkoli vprašal, zakaj je Jezus v tej molitvi postavil ’posvečevanje’ ali slavljenje Božjega imena na prvo mesto? Zatem je omenil stvari, kot so prihod Božjega kraljestva, izvajanje Božje volje na zemlji in odpuščanje naših grehov. Izpolnitev teh drugih prošenj bo končno pomenilo trajni mir na zemlji in večno življenje za človeštvo. Ali si lahko zamisliš še kaj važnejšega kot je to? Vseeno je Jezus rekel, da naj najprej molimo za oslavljenje Božjega imena.

To, da je Jezus učil svoje naslednike postavljati Božje ime v molitvah na prvo mesto, ni bila zgolj slučajnost. Jasno se vidi, da je bilo to ime zanj izredno pomembno, saj ga je v svojih molitvah neprestano omenjal. Ko je ob neki priliki javno molil k Bogu, je rekel: „Oče, oslavi ime svoje!“ In Bog sam je odgovoril: „Oslavil sem ga in zopet ga oslavim.“ (Janez 12:28)

Na večer pred svojo smrtjo je v prisotnosti svojih učencev molil k Bogu in ponovno je poudaril pomembnost Božjega imena. Dejal je: „Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.“ Pozneje je ponovil: „Oznanil sem jim ime tvoje in oznanjeval ga bom.“ (Janez 17:6, 26)

Zakaj je bilo Božje ime Jezusu tako pomembno? Zakaj je pokazal, da je pomembno tudi za nas, ko je rekel, da naj molimo za oslavljenje tega imena? Da bi to lahko razumeli, moramo spoznati, kako so na imena gledali v biblijskih časih.

Imena v biblijskih časih

Očitno je Jehova Bog v človeka vsadil željo, da daje stvarem imena. Prvemu človeku je bilo ime Adam. Iz poročila o ustvarjanju je razvidno, da je ena izmed prvih stvari, ki jih je delal Adam, bilo imenovanje živali. Ko je dal Bog Adamu ženo, jo je Adam takoj imenoval „možinja“ (po hebrejsko ’Ish·shahʹ). Pozneje jo je imenoval Eva, kar pomeni „živeča“, ker „je postala mati vseh živih“. (1 Mojzesova 2:19, 23; 3:20) Celo danes imamo to navado, da dajemo ljudem imena. Pravzaprav si težko predstavljamo, kako bi šlo, če bi bili brez imen.

V izraelskih časih imena niso samo označba. Imela so svoj pomen. Na primer, ime Izak pomeni „smeh“, ker sta se njegova, že ostarela starša smejala, ko sta slišala, da se jima bo rodil otrok. (1 Mojzesova 17:17, 19; 18:12) Ezavovo ime pomeni „poraščen“.  To je bil opis njegove telesne značilnosti. Njegovo drugo ime Edom, „rdeč“ ali „rdečkast“ je spominjalo na to, da je svoje prvorojenstvo prodal za skledo leče. (1 Mojzesova 25:25, 30-34; 27:11; 36:1) Jakob, čeprav le malenkost mlajši od svojega brata dvojčka, Ezava, od katerega je kupil prvorojenstvo, je sprejel od svojega očeta blagoslov prvorojenstva. Ob rojstvu so ga imenovali Jakob, kar je pomenilo „tisti, ki drži peto“ ali „spodrivač“. (1 Mojzesova 27:36) Podobno je tudi ime Salamon imelo pomen. Pomenilo je „miroljuben“, saj je v času njegovega vladanja Izrael živel v miru in blaginji. (1 Letopisov 22:9)

Tako The Illustrated Bible Dictionary (zvezek 1, 572. stran) pokazuje naslednje: „Raziskovanje besede ’ime’ v Stari zavezi pokazuje, kakšnega pomena je bilo ime v hebrejščini. Ime ni bilo samo označba, ampak je pokazovalo pravi značaj tistega, kateremu je pripadalo.“

To, da so Bogu imena pomembna, se vidi iz primerov, ko je angel zapovedal bodočim staršem Janeza Krstnika in Jezusa, kakšna imena naj dobita njihova sinova. (Luka 1:13, 31) Včasih je celo spremenil imena ali pa dal ljudem dodatna imena, kar je pokazovalo na njegov namen z njimi. Na primer, ko je Jehova napovedal, da bo njegov služabnik Abram („Oče oslavljanja“) postal oče mnogih narodov, mu je spremenil ime v Abraham („Oče množice“). Spremenil je tudi ime njegove žene Saraj („Prepirljiva“) v Saro („Kneginja“), ker naj bi postala mati Abrahamovega semena. (1 Mojzesova 17:5, 15, 16, primerjaj 1 Mojzesova 32:28; 2 Samuelova 12:24, 25.)

Tudi Jezusu so bila imena pomembna. Ko je Petru dal službeno prednost, jo je povezal z njegovim imenom. (Matej 16:16-19) Celo duhovna bitja imajo imena. Dva izmed njih sta omenjena v Bibliji, Gabrijel in Mihael. (Luka 1:26; Juda 9) Ko človek daje imena neživim stvarem, kot so zvezde, planeti, mesta, gore in reke, s tem enostavno posnema svojega Stvarnika. Na primer, v Bibliji piše, da Bog kliče vse zvezde po njih imenih. (Izaija 40:26)

Da, imena so Bogu pomembna in človeku je vsadil željo, da po njih prepoznava ljudi in stvari. Tako imajo angeli, ljudje, živali, kakor tudi zvezde in druge nežive stvari, imena. Ali bi bilo potem mogoče, da bi Stvarnik vseh teh stvari ostal brez imena? Prav gotovo ne, še posebno ne v zvezi z besedami psalmista: „Vsi ljudje naj slave njegovo (Božje) sveto ime na vekov veke.“ (Psalm 145:21 EI)

V The New International Dictionary of New Testament Theology (zvezek 2, 649. stran) piše: „Ena najosnovnejših in bistvena značilnost biblijskih spoznanj je dejstvo, da Bog ni brez imena: ima osebno ime, s katerim se ga lahko, in se ga, imenuje, ko se obračamo k njemu.“ Prav gotovo je Jezus mislil na to ime, ko je svoje naslednike učil moliti: „Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.“ (Matej 6:9, EI)

Iz vsega tega je razvidno, kako pomembno je za nas, da vemo, kakšno je Božje ime. Ali ti veš kako je Bogu ime?

Kakšno je Božje ime?

Presenetljivo je, da bi večina izmed  stotine milijonov članov krščanstva težko odgovorila na to vprašanje. Nekateri bi morda rekli, da je Bogu ime Jezus Kristus. Toda, Jezus je molil k nekomu drugemu, ko je rekel: „Tvoje ime sem razodel ljudem, katere si mi (ti) dal od sveta.“ (Janez 17:6, EI) K Bogu v nebesih je molil kot sin, ki govori s svojim očetom. (Janez 17:1) Ime njegovega nebeškega očeta je bilo tisto, ki naj bi bilo „posvečeno“ ali „oslavljeno“.

Toda kljub temu v mnogih sodobnih Biblijah ni tega imena in tudi v cerkvah se redko pojavlja. Tako je, namesto, da bi se ga „oslavljalo“, za milijone bralcev Biblije izgubljeno. Za primer, na kakšen način so prevajalci Biblije ravnali z Božjim imenom, preuči samo en stavek, kjer se pojavlja: Psalm 83:18 (19). Ta stavek navajamo iz štirih različnih biblijskih prevodov, in sicer:

„Naj spoznajo, da si ti, ki ti je ime GOSPOD sam Najvišji nad vso zemljo.“ (Ekumenski prevod, 1975)

„Učeč jih, da si ti Večni, Najvišji Bog nad vso zemljo.“ (A New Translation of the Bible, po prevodu Jamesa Moffata, leto 1922.)

„Naj spoznajo to, da imaš samo ti ime Jahve, Najvišji nad vso zemljo.“ (Catholic Jerusalem Bible, leto 1966)

„Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova sam najvišji nad vesoljno zemljo.“ (Prevod, ki ga je leta 1963 izdala The British and Foreign Bible Society, v slovenskem jeziku)

Zakaj je Božje ime v vseh teh prevodih različno zapisano? Ali je njegovo ime GOSPOD, VEČNI, JAHVE ali JEHOVA? Ali so vsa sprejemljiva?

Da bi lahko na to odgovorili, se moramo spomniti na to, da Biblija prvotno ni bila pisana v angleščini, oziroma slovenščini. Pisci Biblije so bili Hebrejci in so večinoma pisali v hebrejskem in grškem jeziku takratnega časa. Večina izmed nas ne govori teh starih jezikov. Zato se je Biblijo prevedlo v številne sodobne jezike. Ko želimo brati Božjo besedo, lahko uporabljamo te prevode.

Kristjani globoko spoštujejo Biblijo in upravičeno verjamejo, da so „vsa pisma navdihnjena od Boga“. (2 Timoteju 3:16) Zatorej je prevajanje Biblije zelo velika odgovornost. Če nekdo namerno preuredi ali izpusti del njene vsebine, so to nepooblaščene spremembe navdihnjene Besede. Za takšne velja biblijsko svarilo: „Če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril s šibami, ki so opisane v tej knjigi. Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja.“ (Razodetje 22:18, 19, JP; glej tudi 5 Mojzesova 4:2.)

Večina biblijskih prevajalcev brez dvoma spoštuje Biblijo in iskreno želi, da bi bila razumljiva v današnjem jeziku. Toda prevajalci niso navdihnjeni. Mnogi izmed njih so prevajali pod vplivom močnih religioznih mnenj ali osebnih idej in nagnjenj. Prav tako se lahko po človeško zmotijo ali kaj netočno presodijo.

Prav je, da si postavimo nekaj pomembnih vprašanj: Kakšno je pravo Božje ime? Zakaj so v različnih biblijskih prevodih različni nazivi za Boga? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se vrnimo na prvotno temo: Zakaj je oslavljanje Božjega imena tako pomembno?

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Angeli, ljudje, živali, kakor tudi zvezde in ostale nežive stvari imajo imena. Ali bi bilo smiselno, da Stvarnik vseh teh stvari nima imena?

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Božje ime je bilo za Jezusa odločilnega pomena, saj ga je v svojih molitvah nenehno omenjal