Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Božji sel Danielu vlije moči

Božji sel Danielu vlije moči

Dvanajsto poglavje

Božji sel Danielu vlije moči

1. Kako je bil Daniel blagoslovljen za to, da se je tako živo zanimal za izid Jehovovega namena?

DANIEL je bil za svoje živo zanimanje za izid Jehovovega namena bogato poplačan. Dobil je vznemirljivo prerokbo o 70 tednih, ki je napovedovala čas Mesijevega nastopa. Prav tako je bil blagoslovljen s tem, da je lahko videl, kako se je zvesti ostanek njegovega ljudstva leta 537 pr. n. š., proti koncu ‚prvega leta Cira, kralja v Perziji‘, vrnil v svojo domovino. (Ezra 1:1–4)

2., 3. Iz katerega možnega razloga se Daniel ni vrnil na Judovo skupaj z judovskim ostankom?

2 Daniel ni bil med tistimi, ki so se vrnili na Judovo. Bil je že v visoki starosti in potovanje bi lahko bilo zanj le prehud napor. Poleg tega je imel Bog zanj še delo v Babilonu. Minili sta dve leti. Tedaj pa pripoved nadaljuje: »V tretjem letu Cira, kralja v Perziji, je bila beseda razodeta Danielu, čigar ime je bilo Beltsazar; in beseda je resnica in govori o veliki stiski. In umel je besedo in je dobil razumnost o prikazni.« (Daniel 10:1)

3 ‚Tretje leto Cira‘ ustreza nekako letu 536/535 pr. n. š. Minilo je torej že več kot 80 let, odkar so Daniela skupaj s kraljevim zarodom in judovskimi mladeniči plemenitega rodu privedli v Babilon. (Daniel 1:3) Če je bil takrat, ko je prišel v Babilon, v zgodnjih najstniških letih, potem je bil zdaj verjetno star že blizu 100 let. Za sabo je imel že lepo število let zveste službe!

4. Katero pomembno vlogo naj bi Daniel kljub svoji visoki starosti še vedno imel v Jehovovi službi?

4 Daniel pa kljub visoki starosti svoje vloge v Jehovovi službi še ni dopolnil. Bog naj bi po njem še objavil preroško sporočilo daljnosežnejšega pomena: prerokbo, ki naj bi zajemala čas vse do naših dni, pa tudi našo prihodnost. In Jehovu se je zdelo prav, da je Daniela za to dodatno nalogo pripravil, tako da ga je okrepil za opravilo, ki ga je čakalo.

VZROK ZA ZASKRBLJENOST

5. Katera poročila so Danielu verjetno povzročala skrbi?

5 Resda se Daniel ni vrnil na Judovo skupaj z judovskim ostankom, toda vseeno ga je zelo zanimalo, kaj se dogaja v njegovi ljubljeni domovini. Iz poročil, ki so mu prišla na ušesa, je izvedel, da ne gre vse tako gladko. Že res, da so v Jeruzalemu na novo postavili oltar in položili temelje za tempelj. (Ezra, 3. poglavje) Toda sosednji narodi so obnovitvenim delom nasprotovali in judovskim povratnikom delali škodo. (Ezra 4:1–5) Daniela se je torej lahko zaradi marsičesa po pravici lotevala zaskrbljenost.

6. Zakaj so razmere v Jeruzalemu Daniela bremenile?

6 Daniel je poznal Jeremijevo prerokbo. (Daniel 9:2) Vedel je, da sta pozidanje templja in obnova pravega čaščenja v Jeruzalemu tesno povezana z namenom, ki ga ima Jehova za svoje ljudstvo, ter da se bo vse to zgodilo pred nastopom obljubljenega Mesija. Imel je namreč to veliko prednost, da mu je Jehova posredoval prerokbo o ‚sedemdesetih tednih‘. Iz nje je spoznal, da bo Mesija prišel 69 »tednov« po izidu povelja, naj se Jeruzalem obnovi in pozida. (Daniel 9:24–27) Vendar če upoštevamo, da je bil Jeruzalem še kar opustošen in da so z gradnjo templja že zamujali, nam ni težko razumeti, zakaj je bil Daniel malodušen, potrt in sploh duševno na tleh.

7. Kaj je Daniel delal tri tedne?

7 »V tistih tednih sem jaz Daniel žaloval tri cele tedne,« se glasi pripoved. »Dobrih jedi nisem užival, tudi meso in vino ni prišlo v usta moja, tudi se nisem nič mazilil, dokler se niso dopolnili trije celi tedni.« (Daniel 10:2, 3) Žalovati in se postiti »tri cele tedne« oziroma 21 dni je bilo nenavadno dolgo. Daniel je s tem očitno nehal »štiriindvajseti dan prvega meseca«. (Daniel 10:4) Torej se je Daniel postil tudi med pasho, ki so jo obhajali 14. dan prvega meseca, nisana, in med sedemdnevnim praznikom opresnikov, ki je pashi sledil.

8. Kdaj prej je že Daniel vneto iskal Jehovovo vodstvo in kakšen je bil takrat izid?

8 Nekaj podobnega je Daniel preživljal že nekoč prej. Takrat ga je begalo to, kdaj in kako se bo spolnila Jehovova prerokba o 70-letni opustošenosti Jeruzalema. Kaj je Daniel storil takrat? »In obrnil sem obličje h Gospodu Bogu,« je rekel Daniel, »da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, ob postu, v raševniku in pepelu.« Jehova je na Danielovo molitev odgovoril tako, da je k njemu poslal angela Gabriela z zelo spodbudnim sporočilom. (Daniel 9:3, 21, 22) Ali je Jehova ravnal podobno tudi ob tej priložnosti in Danielu priskrbel tolažbo, ki jo je tako hudo potreboval?

VIDENJE, KI DANIELA NAVDA S STRAHOSPOŠTOVANJEM

9., 10. a) Kje je Daniel bil, ko je dobil videnje? b) Opišite, kaj je Daniel v videnju videl.

9 Daniel ni razočaran. Takole nam pripoveduje, kaj se je zgodilo zatem: »Bil [sem] na bregu velike reke, ki je Hidekel. In povzdignem oči in vidim, glej, moža oblečenega v platno, čigar ledje je bilo opasano s čistim zlatom iz Ufaza.« (Daniel 10:4, 5) Hidekel je bila ena od štirih rek, ki so izvirale v edenskem vrtu. (1. Mojzesova 2:10–14) V stari perzijščini so Hidekel poznali po imenu Tigra, in odtod izvira grško ime Tigris. Področje med Tigrisom in Evfratom so kasneje poimenovali Mezopotamija, kar pomeni »Medrečje«. To dokazuje, da je bil Daniel, ko je imel to videnje, še vedno v Babiloniji, čeprav verjetno ne v samem mestu Babilon.

10 Kako izredno videnje je dobil Daniel! Kaže, da ni videl navadnega moža, ko je povzdignil oči. Daniel ga je takole živo opisal: »Telo njegovo je bilo kakor hrizolit in obraz se mu je svetil kakor blisk, in oči njegove kakor plamenice goreče, roke pa in noge njegove kakor lice svetlega brona, in glas besed njegovih kakor glas množice.« (Daniel 10:6)

11. Kako je videnje vplivalo na Daniela in na može, ki so bili z njim?

11 Čeprav je bilo videnje tako bleščeče, ga, kot je dejal Daniel, ‚možje, ki so bili z njim, niso videli‘. Iz nepojasnjenega razloga pa jih je »prevzel [. . .] velik strah, da so zbežali ter se skrili«. Tako je Daniel ostal na rečnem bregu sam. Pogled na »to veliko prikazen« ga je vsega prevzel, tako da je priznal: »Moči ni ostalo v meni in barva v licu se mi je izpremenila, da je bilo spačeno, in nič moči nisem imel.« (Daniel 10:7, 8)

12., 13. Kaj o slu pove a) njegova obleka, b) njegov videz?

12 Pa si sedaj pobliže oglejmo tega pozornost zbujajočega sla, ki je Daniela tako prestrašil. ‚Oblečen je bil v platno [in] ledje je [imel] opasano s čistim zlatom iz Ufaza.‘ V starem Izraelu so bili iz sukane tančice z zlatimi okraski narejeni preveza, naramnik in naprsnik velikega duhovnika, kakor tudi spodnje suknje drugih duhovnikov. (2. Mojzesova 28:4–8; 39:27–29) To, kako je bil sel oblečen, je torej kazalo na svetost in dostojanstvo službe, ki jo je opravljal.

13 Daniela je s strahom in hkrati spoštovanjem navdal tudi selov videz: njegovo telo, ki se je svetilo kakor dragulj, njegov žareči obraz, ki je sijal, da je kar slepilo, njegove prodorno goreče oči in njegove močne bleščeče se roke in noge. Tudi njegov zapovedovalni glas je navdajal s strahom. Vse to je jasno nakazovalo, da je to nadčloveško bitje. Ta ‚v platno oblečeni mož‘ ni bil nihče drug kot eden višjih angelov, ki služijo v sami sveti navzočnosti Jehova, od katerega je tudi prišel s sporočilom. *

»MOŽ DRAGI IN LJUBLJENI« DOBI MOČ

14. Kakšno pomoč je Daniel potreboval, da bi lahko angelsko sporočilo sprejel?

14 Sporočilo, ki ga je Jehovov angel imel za Daniela, je bilo tehtno in zapleteno. Da bi ga Daniel sploh lahko sprejel, je potreboval pomoč, da si prej opomore od svoje telesne in umske stiske. Angel se je tega očitno zavedal, zato je Danielu sam ljubeče pomagal in ga spodbudil. Prisluhnimo, kako Daniel sam pripoveduje o tem dogodku.

15. Kako je angel Danielu pomagal?

15 »Ko zaslišim glas njegovih besed, padem omamljen na obraz, z obrazom na tla.« Daniel je verjetno od strahu in zaskrbljenosti kar otrpnil. In kako mu je angel pomagal? »Glej,« je rekel Daniel, »roka se me dotakne in mi pomore na omahujoča kolena moja in roke moje.« Poleg tega je angel preroka spodbudil še z besedami: »Daniel, mož dragi in ljubljeni! umej besede, ki ti jih govorim, in stoj na svojem mestu; kajti k tebi sem poslan sedaj.« Dobrohotna roka in tolažilne besede so Danielu vlile življenja. Čeprav »tresoč se«, je ‚vstal‘. (Daniel 10:9–11)

16. a) Iz česa se lahko vidi, da se Jehova hitro odziva na molitev svojih služabnikov? b) Zakaj je angel prišel Danielu na pomoč tako pozno? (Glej tudi okvir.) c) Kaj je imel angel Danielu sporočiti?

16 Angel je poudaril, da je prišel izrecno zato, da bi Danielu vlil moči. »Ne boj se, Daniel!« je rekel angel, »zakaj od prvega dne, ko si namenil srce svoje, da dobiš razumnost in da se ponižaš pred Bogom svojim, so bile uslišane besede tvoje; in jaz sem prišel zaradi besed tvojih.« Angel je nato pojasnil, zakaj je zamujal. Povedal je: »Ali stal mi je nasproti knez kraljestva perzijskega edenindvajset dni, in glej, Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč, in zmagal sem tam pri kraljih perzijskih.« Angel je ob Mihaelovi pomoči izpolnil svoje poslanstvo in Danielu prinesel tole zelo nujno sporočilo: »Prišel sem, da ti dodelim uma za to, kar se bo godilo ljudstvu tvojemu poslednje dni; kajti prikazen velja še za mnoge dni.« (Daniel 10:12–14)

17., 18. Kakšno pomoč je Daniel dobil že drugič in kaj je zaradi tega lahko storil?

17 Daniela pa to, da se mu obeta takšno zanimivo sporočilo, ne zdrami, namesto tega je videti, da ima to, kar je slišal, nanj čisto nasproten učinek. Pripoved se glasi: »In ko mi je govoril s temi besedami, sem pobesil lice k zemlji in sem onemel.« Toda angelski sel je bil takoj pripravljen ljubeče priskočiti na pomoč, zdaj že drugič. Daniel je takole dejal: »Glej, nekdo, podoben sinom človeškim, se dotakne ustnic mojih; tedaj odprem usta in govorim.« * (Daniel 10:15, 16a)

18 Ko se je angel dotaknil Danielovih ustnic, je ta dobil moč. (Primerjaj Izaija 6:7.) Daniel je sedaj, ko je spet lahko govoril, mogel angelskemu slu pojasniti težave, ki so ga pestile. Rekel je: »Gospod moj, zavoljo te prikazni so me prevzele bolečine in nič moči mi ni ostalo. Kajti kako more tega mojega gospoda hlapec govoriti s tem mojim gospodom? In odsedaj ni nič več moči v meni in sape mi ni ostalo.« (Daniel 10:16b, 17)

19. Kako je Daniel dobil pomoč tretjič in kakšen je bil izid?

19 Daniel se ni nič pritoževal ali se opravičeval. Le povedal je, kako se počuti, in angel je to upošteval. Tako je angelski sel Danielu že tretjič pomagal. »Tedaj se me zopet dotakne nekdo, ki je bil videti kakor človek, in me pokrepča,« je povedal prerok. Sel je svoj z energijo nabiti dotik dopolnil še s tolažilnimi besedami: »Ne boj se, mož dragi in ljubljeni! mir tebi, bodi močan, bodi, pravim, močan!« Ta ljubeči dotik in te spodbudne besede so bile očitno prav tisto, kar je Daniel potreboval. In kakšen je bil izid? Daniel je izjavil: »Ko mi je govoril, sem bil pokrepčan in sem dejal: Govóri, gospod moj, kajti pokrepčal si me.« Tako je bil Daniel pripravljen na naslednjo izzivalno nalogo. (Daniel 10:18, 19)

20. Zakaj se je moral angelski sel močno truditi, da je spolnil svojo nalogo?

20 Angel je zatem, ko je Daniela pokrepčal in mu pomagal, da si je umsko in fizično spet opomogel, ponovil namen svojega poslanstva. Rekel je: »Veš li, zakaj sem prišel k tebi? In sedaj se vrnem, da se bom bojeval s knezom Perzije; a brž ko izidem, pride knez grškega kraljestva. Vendar ti hočem povedati, kaj je zapisano v knjigi resnice. In ni nikogar, ki bi mi bil na strani zoper one razen Mihaela, kneza vašega.« (Daniel 10:20, 21)

21., 22. a) Kaj se lahko iz Danielove izkušnje naučimo o tem, kako Jehova ravna s svojimi služabniki? b) Za kaj je bil Daniel sedaj okrepljen?

21 Kako ljubeče in obzirno je Jehova to naredil! S svojimi služabniki vselej ravna skladno z njihovimi sposobnostmi in omejitvami. Po eni strani jim daje naloge, za katere ve, da jih zmorejo, četudi sami morda včasih mislijo drugače. Po drugi strani pa jim je pripravljen prisluhniti in jih oskrbeti z vsem, kar potrebujejo, da bi svoje naloge lahko opravili. Posnemajmo vselej v tem našega nebeškega Očeta, Jehova, ter ljubeče spodbujajmo in krepčajmo naše sočastilce. (Hebrejcem 10:24)

22 Angelovo tolažilno sporočilo je bilo Danielu v veliko spodbudo. Kljub visoki starosti je bil ta zdaj okrepljen in pripravljen, da sprejme in v našo korist zapiše še eno pomembno prerokbo.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 13 Ta angel je sicer neimenovan, toda videti je, da gre za istega, čigar glas je že prej napotil Gabriela, da je Danielu pomagal razumeti videnje, ki ga je bil pravkar videl. (Primerjaj Daniel 8:2, 15, 16 z 12:7, 8.) Iz Daniela 10:13 je še razvidno, da je temu angelu prišel na pomoč Mihael, »eden prvih knezov«. Ta neimenovani angel ima torej gotovo to prednost, da lahko dela skupaj z Gabrielom in Mihaelom.

^ odst. 17 Lahko da se je Danielovih ustnic dotaknil in ga oživil kar angel, ki je govoril z njim, toda način ubeseditve dopušča možnost, da je to storil kak drug angel, morda Gabriel. Vsekakor pa je Daniela pokrepčal angelski sel.

KAJ STE SPOZNALI?

• Zakaj je Jehovov angel zamujal, ko je nekako leta 536/535 pr. n. š. prišel Danielu na pomoč?

• Kaj sta o Božjem angelskem slu nakazovala obleka in videz?

• Kakšno pomoč je Daniel potreboval in kako ga je angel z njo kar trikrat oskrbel?

• Kaj je imel angel Danielu sporočiti?

[Vprašanja]

[Okvir na straneh 204, 205]

Angeli varuhi ali demonski vladarji?

IZ TEGA, kar Danielova knjiga pravi o angelih, se lahko veliko naučimo. Govori nam, kakšno vlogo imajo ti pri izpolnjevanju Jehovove besede in kako se trudijo opravljati svoje naloge.

Božji angel je povedal, da ga je na poti k Danielu oviral »knez kraljestva perzijskega«. Po 21-dnevnem boju z njim je angelski sel pot lahko nadaljeval le s pomočjo ‚Mihaela, enega prvih knezov‘. Angel je še dejal, da se bo moral s tem sovražnikom spet bojevati in morebiti še s ‚knezom grškega kraljestva‘. (Daniel 10:13, 20) Prav nič lahka naloga, še za angela ne! Kdo pa sta bila ta kneza, perzijski in grški?

Najprej smo lahko opazili, da je Mihael imenovan »eden prvih knezov« in ‚vaš knez‘. Kasneje pa o Mihaelu govori kot o ‚velikem knezu, ki se poteguje za sinove [Danielovega] ljudstva‘. (Daniel 10:21; 12:1) To kaže na to, da je Mihael tisti angel, ki ga je bil Jehova določil, da vodi Izraelce skozi pustinjo. (2. Mojzesova 23:20–23; 32:34; 33:2)

Ta sklep podpira tudi učenec Juda z izjavo, da se je »Mihael [. . .], nadangel, [. . .] s hudičem prepiral in prerekal o truplu Mojzesovem«. (Juda 9) Mihael je zaradi svojega položaja, moči in oblasti resnično bil »nadangel«, kar pomeni »vodilni angel« oziroma »glavni angel«. Ta visoki položaj je najprimerneje pripisati samemu Jezusu Kristusu, Božjemu sinu, pred in po tem, ko je živel na zemlji. (1. Tesaloničanom 4:16; Razodetje 12:7–9)

Ali pa to pomeni, da je Jehova postavil angele tudi nad državami, kot sta bili Perzija in Grčija, da bi jih vodili v njihovih zadevah? Jezus Kristus, Božji sin, je kar naravnost povedal: »Vojvoda tega sveta [. . .] na meni nima ničesar.« Rekel je še: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; [. . .] kraljestvo moje ni odtod.« (Janez 14:30; 18:36) Apostol Janez je objavil, da »ves svet leži v Hudobnem [oblasti hudobnega, NW]«. (1. Janezov 5:19) Jasno je, da narodi sveta nikoli niso bili in tudi sedaj niso pod vodstvom oziroma vlado Boga ali pa Kristusa. Jehova sicer dopušča »višjim oblastim«, da obstajajo in da nadzirajo zemeljske vladne zadeve, ni pa nad njimi postavil svojih angelov. (Rimljanom 13:1–7) Takšne in drugačne ‚kneze‘ ali ‚vojvode‘ je nad njimi lahko postavil le »vojvoda tega sveta«, Satan Hudič. Zato so to lahko le demonski vladarji, ne pa angeli varuhi. Za vidnimi vladarji torej stojijo nevidne demonske sile ali ‚knezi‘, in v nacionalnih sporih potemtakem ne sodelujejo samo ljudje.

[Slika čez celo 199. stran]

[Slika čez celo 207. stran]