Kralja v sporu
Trinajsto poglavje
Kralja v sporu
1., 2. Zakaj bi nas prerokba, zapisana v 11. poglavju Danielove knjige, morala zanimati?
KRALJA tekmeca sta se zapletla v neusmiljen boj za prevlado. Leta tečejo in zdaj je močnejši eden, zdaj drugi. Tu in tam se zgodi, da eden vlada neomejeno, drugi pa je sploh nedejaven. So tudi obdobja, ko med njima ni sporov. A že izbruhne nov spopad in spor se nadaljuje. V tej drami med drugimi nastopajo sirski kralj Selevk I. Nikator, egiptovski kralj Ptolemej Lag, sirska princesa in egiptovska kraljica Kleopatra I., rimska cesarja Avgust in Tiberij ter palmirska kraljica Zenobija. Proti koncu pa se v spor vpletejo še nacistična Nemčija, blok komunističnih držav, anglo-ameriška svetovna sila, Društvo narodov in Združeni narodi. V sklepni epizodi se drama nazadnje razplete tako, kakor ni predvideval nihče izmed teh političnih subjektov. In to vznemirljivo prerokbo je Jehovov angel oznanil preroku Danielu že pred kakimi 2500 leti. (Daniel, 11. poglavje)
2 Ko je Daniel slišal angelovo podrobno razkritje o tem rivalstvu med kraljema, ki naj bi še nastopila, je bil gotovo ves iz sebe! Ta drama pa je zanimiva tudi za nas, saj ta boj za oblast med kraljema občutimo še danes. Ko bomo videli, kako se je skozi zgodovino uresničil prvi del te prerokbe, bomo še trdneje verovali in zaupali, da se bo tako zagotovo spolnil tudi zadnji del te preroške pripovedi. Ob pozornem pregledovanju te prerokbe bomo še jasneje spoznali, kje v toku časa živimo. Poleg tega bomo še odločnejši v tem sporu ostati nevtralni in potrpežljivo čakati, da v naše dobro ukrepa Bog. (Psalm 146:3, 5) Zato kar najpozorneje prisluhnimo Jehovovemu angelu, ko ta govori Danielu.
ZOPER GRŠKO KRALJESTVO
3. Koga je angel »v prvem letu Darija Meda« podpiral?
3 »Jaz,« je spregovoril angel, »sem v prvem letu Darija Meda [539/538 pr. n. š.] stal pri njem kot pomočnik in zaščitnik.« (Daniel 11:1) Darij je bil takrat sicer že mrtev, toda angel je svoje preroško sporočilo vseeno začel z njegovo vlado. To je bil namreč kralj, ki je zapovedal, naj Daniela potegnejo iz levnjaka. Prav tako je odredil, da se morajo vsi njegovi podložniki bati Danielovega Boga. (Daniel 6:21–27) Vendar pa angel takrat ni podpiral Darija Medijca, temveč svojega družabnika Mihaela, kneza Danielovega ljudstva. (Primerjaj Daniel 10:12–14.) Božji angel je Mihaela podpiral, ko se je ta bojeval z demonskim knezom Medo-Perzije.
4., 5. Kdo so bili napovedani štirje perzijski kralji?
4 Božji angel je potem nadaljeval: »Glej, še trije kralji vstanejo v Perziji; in četrti pridobi večje bogastvo nego vsi, in ko postane mogočen po bogastvu svojem, nadraži vse proti grškemu kraljestvu.« (Daniel 11:2) Kdo točno so bili ti perzijski vladarji?
5 Prvi trije kralji so bili Cir Veliki, Kambiz II. in Darij I. (Histasp). Bardija (oziroma morebitni goljuf Gavmata) je vladal le sedem mesecev, zato njegovega kratkega vladanja prerokba sploh ni omenjala. Leta 490 pr. n. š. je tretji kralj, Darij I., že drugič skušal vdreti v Grčijo. Vendar so bili Perzijci pri Maratonu hudo poraženi in so se umaknili v Malo Azijo. Darij se je sicer skrbno pripravljal za naslednji bojni pohod proti Grčiji, toda ni mu ga uspelo uresničiti, saj ga je čez štiri leta prehitela smrt. To nalogo je prepustil svojemu sinu in nasledniku, ‚četrtemu‘ kralju, Kserksu I. Ta je bil tisti kralj Ahasver, ki se je poročil z Estero. (Estera 1:1; 2:15–17)
6., 7. a) Kako je četrti kralj ‚nadražil vse proti grškemu kraljestvu‘? b) Kakšen je bil izid Kserksovega bojnega pohoda proti Grčiji?
6 Kserks I. je res ‚nadražil vse proti grškemu kraljestvu‘, oziroma neodvisnim grškim državicam, gledano v celoti. »Na prigovarjanje stremuških dvorjanov,« piše v knjigi The Medes and Persians—Conquerors and Diplomats, »je Kserks krenil v napad po kopnem in morju.« Grški zgodovinar Herodot iz petega stoletja pr. n. š. piše, da ‚spričo njegove armade nobena druga ni nič pomenila‘. Iz Herodotovega zapisa je še razvidno, da so njegove pomorske sile štele »v celoti 517.610 mož. Pehotna vojska pa je štela 1,700.000 mož, konjica 80.000 konj. K temu so prišli še Arabci na svojih velblodih in Libijci z vozmi, skupno 20.000 mož. Če torej seštejemo vse, kopensko vojsko in brodovje, je znašala skupna vsota 2,317.610 glav.«
7 Kserks I. je leta 480 pr. n. š. z vso to ogromno vojaško silo krenil proti Grčiji z enim samim ciljem: da jo popolnoma zavzame. Perzijci so pri Termopilah uspešno zatrli grško zavlačevalno akcijo in razdejali Atene. Toda pri Salamini so doživeli strahovit poraz. Grki so jih premagali tudi pri Platajah leta 479 pr. n. š. In nihče od sedmih kraljev, ki so v naslednjih 143 letih za Kserksom zasedli prestol perzijskega imperija, ni več vdrl v Grčijo. Potem pa je v Grčiji vstal mogočen kralj.
VELIKO KRALJESTVO SE RAZDELI NA ŠTIRI
8. Kateri ,mogočni kralj‘ je vstal in kako je ‚zagospodoval z veliko močjo‘?
8 »Vstane mogočen kralj, ki bo gospodoval z veliko močjo in delal, kar mu bode pogodi,« je dejal angel. (Daniel 11:3) Leta 336 pr. n. š. je v Makedoniji kot kralj ‚vstal‘ dvajsetletni Aleksander. In res je postal »mogočen kralj«, Aleksander Veliki. Načrt njegovega očeta Filipa II. ga je gnal k zavzetju perzijskih provinc na Bližnjem vzhodu. Po prehodu čez Evfrat in Tigris je njegovih 47.000 mož pri Gavgamelah razbilo čete Darija III., ki so štele 250.000 mož. Darij je nazadnje zbežal, nakar so ga umorili, in perzijska dinastija se je s tem končala. Tako je svetovna sila postala Grčija in Aleksander je ‚gospodoval z veliko močjo in delal, kar mu je bilo pogodu‘.
9., 10. Kako se je uresničila prerokba, da Aleksandrovega kraljestva ne bodo podedovali njegovi potomci?
9 Aleksander pa naj bi svetu vladal le malo časa, saj je Božji angel dodal: »Kakor vstane hitro, se razdrobi kraljestvo njegovo in se razdeli na štiri vetrove neba. A ne bode za potomce njegove in ne ostane v taki moči, s kakršno je on gospodoval; kajti kraljestvo njegovo bo raztrgano in ga dobé drugi, mimo teh.« (Daniel 11:4) Aleksander še ni dopolnil 33 let, ko je leta 323 pr. n. š. v Babilonu umrl zaradi nenadne bolezni.
10 Aleksandrovega širnega imperija niso dobili v roke ‚njegovi potomci‘. Njegovega brata Filipa III. Arhidaja, ki je vladal manj kot sedem let, so leta 317 pr. n. š. po naročilu Aleksandrove matere Olimpije umorili. Za njim je zavladal Aleksandrov sin Aleksander IV., ki je vladal do leta 311 pr. n. š., ko ga je umoril Kasander, eden očetovih generalov. Za njim je hotel v očetovem imenu zavladati Aleksandrov nezakonski sin Heraklej, pa so tudi njega leta 309 pr. n. š. umorili. S tem se je Aleksandrov rod končal, in njegova družina ni več ‚gospodovala‘.
11. Kako se je Aleksandrovo kraljestvo ‚razdelilo na štiri vetrove neba‘?
11 Po smrti Aleksandra se je njegovo kraljestvo ‚razdelilo na štiri vetrove‘. Za ozemlje so se med sabo prepirali njegovi številni generali. Enooki general Antigon I. si je prizadeval pod svojo oblast pridobiti ves Aleksandrov imperij. Toda v boju pri Ipsu v Frigiji je padel. Do leta 301 pr. n. š. se je ogromnega ozemlja, ki ga je osvojil še Aleksander, polastila četverica njegovih generalov. Makedoniji in Grčiji je zavladal Kasander. Oblast nad Malo Azijo in Trakijo je prevzel Lizimah. Mezopotamijo in Sirijo si je prilastil Selevk I. Nikator. Egiptu in Palestini pa je zavladal Ptolemej Lag. Preroška beseda se je uresničila: Aleksandrov veliki imperij se je razdelil na štiri helenistična kraljestva.
POJAVITA SE KRALJA TEKMECA
12., 13. a) Kako sta od štirih helenističnih kraljestev ostali le še dve? b) Katero dinastijo je v Siriji ustanovil Selevk?
12 Kasander je le nekaj let po tistem, ko je prišel na oblast, umrl in leta 285 pr. n. š. si je evropski del grškega imperija prisvojil Lizimah. Ta je leta 281 pr. n. š. padel v boju s Selevkom I. Nikatorjem, ki je tako prevzel oblast nad večino azijskega ozemlja. Na makedonski prestol pa se je leta 276 pr. n. š. povzpel Antigon II. Gonata, vnuk enega od Aleksandrovih generalov. Toda sčasoma je Makedonija postala odvisna od Rima in leta 146 pr. n. š. končala kot rimska provinca.
13 Od štirih helenističnih kraljestev sta zdaj nekaj pomenili le še dve: eno pod oblastjo Selevka I. Nikatorja in drugo pod oblastjo Ptolemeja Laga. Selevk je v Siriji začel selevkidsko dinastijo. Ustanovil je mesta, kot sta Antiohija, ki je postala novo sirsko glavno mesto, in pristaniško mesto Selevkija. Kasneje je v Antiohiji učil apostol Pavel in prav tu so Jezusovim sledilcem prvič nadeli ime kristjani. (Dejanja 11:25, 26; 13:1–4) Selevka so leta 281 pr. n. š. umorili, toda njegova dinastija je vladala še vse do leta 64 pr. n. š., ko je rimski general Gnej Pompej Sirijo spremenil v rimsko provinco.
14. Kdaj je bila v Egiptu ustanovljena ptolemejska dinastija?
14 Najdlje od vseh štirih helenističnih kraljestev se je obdržalo kraljestvo Ptolemeja Laga ali Ptolemeja I., ki si je naziv kralja nadel leta 305 pr. n. š. Ptolemejska dinastija, ki jo je ustanovil, je v Egiptu vladala vse do leta 30 pr. n. š., ko je klonila pred Rimom.
15. Katera močna kralja sta zrasla iz štirih helenističnih kraljestev in kakšen boj sta začela?
15 Iz štirih helenističnih kraljestev sta torej zrasla dva močna kralja: Selevk I. Nikator, ki je vladal Siriji, in Ptolemej I., ki je vladal Egiptu. S tema kraljema se je začel dolgi boj med ‚severnim‘ in ‚južnim kraljem‘, ki ga opisuje 11. poglavje Danielove knjige. Jehovov angel imen teh dveh kraljev ni navedel, saj sta se skozi stoletja njuni identiteta in narodnost menjavali. Angel se ni spuščal v nepotrebne podrobnosti. Omenjal je le vladarje in dogodke, ki se tako ali drugače tičejo tega spora med kraljema.
SPOR SE ZAČNE
16. a) Severno oziroma južno od koga sta bila ta kralja? b) Katera kralja sta prva prevzela vlogi ‚severnega kralja‘ in ‚južnega kralja‘?
16 Pozor! Jehovov angel začetek tega dramatičnega spora opiše takole: »Kralj na jugu [južni kralj, SSP] postane mogočen, in sicer eden iz knezov njegovih [Aleksandrovih], in [severni kralj] bode mogočnejši nego on in bo gospodoval: gospostvo njegovo bode veliko gospostvo.« (Daniel 11:5) Označbi »severni kralj« in »južni kralj« se nanašata na kralje, ki so vladali severno oziroma južno od Danielovega ljudstva, ki je bilo takrat že izpuščeno iz babilonskega ujetništva in se je vrnilo na Judovo. Prvi »južni kralj« je bil Ptolemej I. Egiptovski. Aleksandrov general, ki je postal mogočnejši od Ptolemeja I. in je ‚gospodoval z velikim gospostvom‘, pa je bil sirski kralj Selevk I. Nikator. Ta je prevzel vlogo ‚severnega kralja‘.
17. Pod čigavim gospostvom je bilo Judovo na začetku spora med severnim in južnim kraljem?
17 Na začetku spora je bila Judova dežela pod gospostvom južnega kralja. Ptolemej I. je že od nekako 320. pr. n. š. pritiskal na Jude, naj se naselijo v Egiptu. Tako se je v Aleksandriji, kjer je Ptolemej I. ustanovil znamenito knjižnico, razcvetela judovska kolonija. Judje na Judovem pa so pod oblastjo ptolemejskega Egipta, torej južnega kralja, ostali do leta 198 pr. n. š.
18., 19. Kako sta ta kralja tekmeca čez čas sklenila »poravnavo«?
18 Za tadva kralja je angel prerokoval: »Ko mine nekoliko let, se bosta zvezala; in hči kralja na jugu pride k severnemu kralju, da napravi poravnavo. A ne ohrani moči rame svoje, tudi on se ne vzdrži, ne rama njegova; in bo izdana v smrt, ona in kateri so jo pripeljali in njen roditelj [in on, NW], ki jo je podpiral v tistih časih.« (Daniel 11:6) Kako se je to zgodilo?
19 Prerokba nič ne omenja Antioha I., sina in naslednika Selevka I. Nikatorja. Ni namreč bíl nobene odločilne vojne proti kralju na jugu. Že njegov naslednik Antioh II. pa se je dolgo vojskoval s Ptolemejem II., sinom Ptolemeja I. Tako sta Antioh II. in Ptolemej II. nastopila kot severni in južni kralj. Antioh II. se je poročil z Laodiko in rodil se jima je sin Selevk II. Ptolemej II. pa je imel hčer Bereniko. Leta 250 pr. n. š. sta kralja sklenila »poravnavo«. Cena, ki jo je za to zvezo plačal Antioh II., je bila ta, da se je ločil od svoje žene Laodike in se poročil z Bereniko, ‚hčerjo kralja na jugu‘. Z Bereniko je imel sina, ki je podedoval sirski prestol namesto Laodikinih sinov.
20. a) Kaj se je zgodilo, da se Berenikina ,rama‘ ni ohranila? b) Kako so bili Berenika, ti, »kateri so jo pripeljali«, in ta, »ki jo je podpiral«, izdani v smrt? c) Kdo je zakraljeval Siriji, potem ko je Antioh II. zgubil ‚svojo ramo‘ oziroma oblast?
20 Bereniki je bil ‚rama‘ ali opora njen oče Ptolemej II. Po njegovi smrti leta 246 pr. n. š. ni mogla več ‚ohraniti moči rame svoje‘ ob svojem možu. Antioh II. jo je zavrgel, se ponovno poročil z Laodiko in za svojega naslednika imenoval sina, ki mu ga je rodila ona. Bereniko in njenega sina pa so po Laodikinem načrtu umorili. Enak konec so očitno dočakali tudi ti, »kateri so jo pripeljali«, namreč služabniki, ki so Bereniko privedli iz Egipta v Sirijo. Laodika je zastrupila celo Antioha II., tako da »rama njegova«, njegova oblast, res ‚ni vzdržala‘. Torej sta Berenikin oče – »njen roditelj« – in njen sirski mož – ki jo je začasno »podpiral« – oba umrla. Tako je zdaj v Siriji zakraljeval Laodikin sin Selevk II. Kako pa se je na vse to odzval naslednji ptolemejski kralj?
KRALJ, KI MAŠČUJE UMOR SVOJE SESTRE
21. a) Kdo je bil »odrastek« Berenikinih ‚korenin‘ in kako je ‚vstal‘? b) Kako je Ptolemej III. ‚vdrl v trdnjavo kralja na severu‘ in ga nadvladal?
21 »Vstane pa na mestu njegovem odrastek iz njene korenine,« je povedal angel, »ki pride zoper vojsko in vdere v trdnjavo kralja na severu, in bo svojevoljno ravnal zoper nje in zmagal.« (Daniel 11:7) »Odrastek« Berenikinih staršev, njenih ‚korenin‘, je bil Berenikin brat. Ta je ob očetovi smrti ‚vstal‘ kot južni kralj, kot egiptovski faraon Ptolemej III. Nemudoma se je odločil maščevati sestrino smrt. Krenil je v napad proti sirskemu kralju Selevku II., katerega je Laodika izkoristila, da je umoril Bereniko in njenega sina, in vdrl »v trdnjavo kralja na severu«. Zavzel je utrjeni del Antiohije in zadal smrtni udarec Laodiki. Odpravil se je še dlje proti vzhodu skozi gospostvo severnega kralja, oplenil Babilonijo in nadaljeval bojni pohod vse do Indije.
22. Kaj je Ptolemej III. prinesel nazaj v Egipt in zakaj je za »nekaj let ostal daleč od severnega kralja«?
22 Kaj pa se je zgodilo zatem? Božji angel nam pove: »Tudi njihove bogove skupaj z njihovimi ulitimi podobami in dragocenimi predmeti iz srebra in zlata bo odpeljal kot plen v Egipt. Potem bo nekaj let ostal daleč od severnega kralja.« (Daniel 11:8, SSP) Dobrih 200 let predtem je perzijski kralj Kambiz II. osvojil Egipt in od tam prinesel domov egiptovske bogove, ‚njihove ulite podobe‘. Ptolemej III. pa je sedaj oplenil nekdanje perzijsko kraljevsko glavno mesto Susan in te bogove prinesel nazaj v Egipt kot »plen«. Nazaj je prinesel tudi vojni plen, veliko ‚dragocenih predmetov iz srebra in zlata‘. Potem pa je moral zadušiti upor doma, zato je »ostal daleč od severnega kralja« in mu ni več zadajal ran.
POVRAČILNI UDAREC SIRSKEGA KRALJA
23. Zakaj se je severni kralj, potem ko je prišel v državo južnega kralja, ‚vrnil zopet v deželo svojo‘?
23 Kako pa se je na to odzval severni kralj? Danielu je bilo rečeno: »Ta pride sicer v državo kralja na jugu, a vrne se zopet v deželo svojo.« (Daniel 11:9) Severni kralj, sirski kralj Selevk II., je udaril nazaj. Vstopil je v »državo« oziroma na ozemlje južnega, egiptovskega kralja, toda doživel poraz. Tako se je Selevk II. okoli leta 242 pr. n. š. s tisto malo vojske, kar mu je je še ostalo, ‚vrnil zopet v deželo svojo‘ in se umaknil v sirsko glavno mesto Antiohijo. Ob smrti ga je nasledil njegov sin Selevk III.
24. a) Kaj se je zgodilo s Selevkom III.? b) Kako je sirski kralj Antioh III. ‚pridrl in poplavil vse kakor povodenj‘ čez gospostvo južnega kralja?
24 Kaj pa o potomstvu sirskega kralja Selevka II. govori napoved? Angel je Danielu povedal: »Toda sinovi njegovi bodo pripravljali vojno in zbero množico velikih vojsk, in eden pridere in poplavi vse kakor povodenj; in vrne se, in bodo se bojevali tja do trdnjave njegove.« (Daniel 11:10) Po manj kot treh letih so Selevka III. umorili, in njegova vlada se je tako končala. Na sirskem prestolu ga je nasledil njegov brat Antioh III. Ta sin Selevka II. je zbral močne sile za napad na južnega kralja, ki je takrat bil že Ptolemej IV. Novi severni kralj, Sirija, se je uspešno bojeval z Egiptom in si privojeval nazaj pristanišče Selevkijo, provinco Kelesirijo, mesti Tir in Ptolemaido ter še druge bližnje kraje. Porazil je vojsko kralja Ptolemeja IV. in zavzel mnoga Judova mesta. Spomladi leta 217 pr. n. š. je Antioh III. odrinil iz Ptolemaide proti severu, »tja do trdnjave njegove« v Siriji. Toda na obzorju se je že kazala sprememba.
VAL UDARI NAZAJ
25. Kje se je Ptolemej IV. spoprijel z Antiohom III. in kaj je bilo ‚dano v roke‘ temu južnemu, egiptovskemu kralju?
25 Tudi mi, enako kakor Daniel, željno poslušamo, kaj bo Jehovov angel še napovedal: »Južni kralj se razkači in pride in se bo bojeval ž njim, kraljem na severu; in ta postavi v boj veliko množico, ali množica bo dana v roke južnemu kralju.« (Daniel 11:11) Južni kralj, Ptolemej IV., je z vojsko 75.000 mož krenil na sever nad sovražnika. Severni, sirski kralj Antioh III. je dvignil na noge »veliko množico« 68.000 mož, da so se postavili v boj proti njemu. Toda »množica« je bila v bitki pri obalnem mestu Rafiji, nedaleč stran od egiptovske meje, »dana v roke« južnemu kralju.
26. a) Katero ‚množico‘ je v boju pri Rafiji odpravil južni kralj in katere pogoje je obsegala tam sklenjena mirovna pogodba? b) Kako to, da Ptolemej IV. ni ‚ostal močan‘? c) Kdo je postal naslednji južni kralj?
26 Prerokba naprej pravi: »In ko bo množica odpravljena, mu vzraste pogum; in jih podere na tisoče, a močan ne ostane.« (Daniel 11:12) Ptolemej IV., južni kralj, je ‚odpravil‘ v smrt 10.000 sirskih pešakov in 300 konjenikov ter zajel 4000 ujetnikov. Kralja sta nato sklenila pogodbo, ki je določala, da Antioh III. obdrži sirsko pristanišče Selevkijo, izgubi pa Fenicijo in Kelesirijo. Ob tej zmagi je egiptovskemu, južnemu kralju ‚vzrastel pogum‘, še zlasti proti Jehovu. Judovo je namreč ostalo pod oblastjo Ptolemeja IV. Toda ta ni ‚ostal močan‘, ni izpeljal zmage nad sirskim, severnim kraljem do konca. Predal se je razbrzdanemu življenju in njegov petletni sin Ptolemej V. je nekaj let pred smrtjo Antioha III. postal naslednji južni kralj.
VRNITEV OSVAJALCA
27. Kako se je severni kralj vrnil, ‚ko so minili časi‘, da bi si od Egipta priboril ozemlja nazaj?
27 Antioh III. je zaradi vseh svojih osvajalnih pohodov dobil naziv Antioh Veliki. Angel je o njem rekel: »Severni kralj pride zopet in postavi v boj množico večjo, nego je bila prejšnja; in ko minejo časi let, pridere na čelu vojske velike in obilo preskrbljene.« (Daniel 11:13) Ti »časi« so pomenili 16 oziroma več let, ki so minila od takrat, ko so Egipčani pri Rafiji porazili Sirce. Ko je južni kralj postal mladi Ptolemej V., je Antioh III. postavil v boj »množico večjo, nego je bila prejšnja«, da bi si priboril nazaj ozemlja, ki mu jih je prevzel južni, egiptovski kralj. Zato je združil svoje sile z makedonskim kraljem Filipom V.
28. Kakšne težave je imel mladi južni kralj?
28 Južni kralj pa je imel težave tudi v svojem kraljestvu. »V tistih časih jih mnogo vstane zoper kralja na jugu,« je dejal angel. (Daniel 11:14a) In res jih je mnogo ‚vstalo zoper kralja na jugu‘. Ne le da se je moral mladi južni kralj spopasti s silami Antioha III. in njegovega makedonskega zaveznika, temveč se je moral ukvarjati še s problemi doma v Egiptu. Njegov skrbnik Agatoklej, ki je vladal v njegovem imenu, je namreč z Egipčani ravnal zelo grobo, zato so se mnogi uprli. Angel je dodal: »In siloviti sinovi tvojega ljudstva se vzdignejo, da izpolnijo prikazen, toda padejo.« (Daniel 11:14b) Celo nekateri izmed Danielovega ljudstva so postali »siloviti sinovi« oziroma revolucionarji. Toda naj so ti judovski možje imeli takšno ali drugačno »prikazen« ali videnje o koncu nejudovske nadvlade v njihovi domovini, je bila ta lažna, zato jim ni uspelo, ‚padli so‘.
29., 30. a) Kako so se »vojne moči z juga« vdale pod napadom s severa? b) Kako se je severni kralj ‚nastanil v deželi dike‘?
29 Jehovov angel je še napovedal: »In pride severni kralj in nanosi nasip in se polasti utrjenega mesta; in vojne moči z juga se ne vzdrže, tudi izbrano moštvo njegovo ne bo imelo moči, da se vzdrži. In tisti, ki je prišel zoper njega, bo delal, kar mu bode pogodi, in nihče se ne bo mogel vzdržati vpričo njega; in nastani se v deželi dike, in pokončevanje bode v roki njegovi.« (Daniel 11:15, 16)
30 Vojaške sile Ptolemeja V. ali »vojne moči z juga« so se vdale pod napadom s severa. Pri Panejonu (Cezareja Filipova) je Antioh III. pregnal egiptovskega generala Skopa in njegovih 10.000 odbranih mož oziroma »izbrano moštvo« v Sidon, ‚utrjeno mesto‘. Tu je Antioh III. ‚nanosil [oblegovalni] nasip‘ in leta 198 pr. n. š. zavzel to feničansko pristanišče. Delal je, ‚kar mu je bilo pogodu‘, saj sile egiptovskega, južnega kralja niso mogle vzdržati vpričo njega. Antioh III. je krenil proti Jeruzalemu, glavnemu mestu ‚dežele dike‘, torej Judove dežele. Leta 198 pr. n. š. sta tako Jeruzalem in Juda prešla izpod oblasti južnega kralja, Egipta, pod oblast severnega kralja, Sirije. Antioh III., severni kralj, se je tako ‚nastanil v deželi dike‘. In za vse Jude in Egipčane, ki bi mu nasprotovali, je bilo ‚v njegovi roki pokončevanje‘. Kako dolgo pa je ta severni kralj lahko delal, kar mu je bilo pogodu?
RIM STISKA OSVAJALCA
31., 32. Zakaj je severni kralj z južnim kraljem nazadnje le sklenil mirovno »poravnavo«?
31 Jehovov angel nam takole odgovarja: »[Severni kralj] nameri [obličje] v to, da pride z močjo vsega kraljestva svojega in stori ž njim poravnavo; in dá mu hčer žená, da jo pogubi; a ona se ne vzdrži in nič mu ne bo koristila.« (Daniel 11:17)
32 Severni kralj, Antioh III., je ‚nameril obličje‘ v to, da bi zagospodoval nad Egiptom »z močjo vsega kraljestva svojega«. Nazadnje pa je s Ptolemejem V., južnim kraljem, le sklenil mirovno »poravnavo«. Svoj načrt je moral spremeniti zaradi zahtev Rima. Ko sta se namreč s kraljem Filipom V. Makedonskim povezala, da bi skupaj nastopila proti rosno mlademu egiptovskemu kralju in zavzela njegova ozemlja, so se skrbniki Ptolemeja V. po zaščito obrnili na Rim. Slednji je to priložnost izkoristil za razširitev svojega vpliva in brž opozoril na svojo moč.
33. a) Pod katerimi pogoji sta Antioh III. in Ptolemej V. sklenila mir? b) Kakšen je bil namen poroke med Kleopatro I. in Ptolemejem V. in zakaj je ta načrt propadel?
33 Antioh III. je pod prisilo Rima južnemu kralju predložil pogoje za sklenitev miru. Rim je sicer zahteval, naj osvojena ozemlja preda, on pa je skoval načrt, da jih bo prenesel na Egipt le formalno, in sicer tako, da bo dal svojo hčer Kleopatro I., »hčer žená«, za ženo Ptolemeju V. Za doto naj bi ji dal province skupaj z Judovo deželo, ‚deželo dike‘. Toda ob poroki leta 193 pr. n. š. sirski kralj provinc ni hotel prenesti na Ptolemeja V. To je bila pač politična poroka, s katero naj bi si Sirija pokorila Egipt. Toda njegov načrt se je izjalovil. Kleopatra I. mu namreč ‚ni nič koristila‘, saj se je kasneje postavila na stran svojega moža. Ko je izbruhnila vojna med Antiohom III. in Rimljani, se je Egipt postavil na stran Rima.
34., 35. a) H katerim »obmorskim deželam« je severni kralj obrnil svoje obličje? b) Kako je Rim naredil konec »zasramovanju« severnega kralja? c) Kako je Antioh III. umrl in kdo je postal naslednji severni kralj?
34 Angel je o neljubih preobratih za severnega kralja še povedal: »In [Antioh III.] obrne obličje proti otokom [obmorskim deželam, NW] in se polasti mnogih; toda vojskovodja [Rim] stori konec njegovemu zasramovanju [Rima], gotovo mu [Antiohu III.] [Rim] povrne zasramovanje njegovo. In obrne [Antioh III.] obličje proti trdnjavam dežele svoje, a izpoddrsne se mu in pade, in ne bo ga več najti.« (Daniel 11:18, 19)
35 ,Obmorske dežele‘ so pomenile Makedonijo, Grčijo in Malo Azijo. Leta 192 pr. n. š. je namreč v Grčiji izbruhnila vojna in Antioh III. je bil prisiljen priti v Grčijo. Rimu prizadevanja sirskega kralja, da bi zavzel še več tamkajšnjega ozemlja, niso bila pogodu, zato mu je formalno napovedal vojno. In pri Termopilah je Rim sirskega kralja porazil. Leta 190 pr. n. š. je zgubil še bitko pri Magneziji, in kakšno leto zatem se je moral odreči vsej Grčiji, Mali Aziji in ozemljem zahodno od gorovja Taurus. Rim je sirskemu, severnemu kralju naložil še visoko globo in nad njim docela zagospodoval. Antioh III. je potem, ko so ga spodili iz Grčije in Male Azije ter je izgubil skoraj vse bojno ladjevje, ‚obrnil obličje proti trdnjavam dežele svoje‘, Sirije. Tako so mu Rimljani ‚povrnili zasramovanje njegovo‘. Antioh III. je umrl leta 187 pr. n. š. pri poskusu ropa templja v Elimaidi v Perziji. Tako je smrtno ‚padel‘ in nasledil ga je njegov sin Selevk IV., naslednji severni kralj.
SPOR SE NADALJUJE
36. a) Kako je južni kralj skušal nadaljevati boj in kaj se je z njim zgodilo? b) Kako je Selevk IV. padel in kdo ga je nasledil?
36 Južni kralj, Ptolemej V., si je skušal pridobiti province, ki bi mu morale pripasti s Kleopatrino doto, vendar mu je to preprečil strup. Nasledil ga je Ptolemej VI. Kaj pa je bilo s Selevkom IV.? Zaradi visokih dajatev, ki jih je moral plačevati Rimu, je potreboval denar, zato je svojega zakladnika Heliodora poslal v Jeruzalem, da bi tam zaplenil bogastvo, ki naj bi bilo baje shranjeno v tamkajšnjem templju. Ker pa se je Heliodor sam želel polastiti prestola, je Selevka IV. umoril. Toda kralj Evmenej iz Pergamona in njegov brat Atal sta na prestol postavila brata umorjenega kralja, Antioha IV.
37. a) Kako se je Antioh IV. skušal poveličati nad Boga Jehova? b) Kaj je Antioh IV. povzročil z oskrunitvijo jeruzalemskega templja?
37 Novi severni kralj, Antioh IV., je želel sebe poveličati nad Boga, s tem da se je trudil izbrisati Jehovovo čaščenjsko ureditev. Jehovu navkljub je jeruzalemski tempelj posvetil Zevsu oziroma Jupitru. Decembra 167 pr. n. š. so na vrh velikega oltarja na tempeljskem dvorišču, na katerem so vsak dan opravljali žgalno daritev Jehovu, postavili poganski oltar. Deset dni zatem so na tem poganskem oltarju darovali žrtev Zevsu. Zaradi te skrunitve je prišlo do judovske vstaje pod vodstvom Makabejcev. Antioh IV. se je z njimi bojeval tri leta. Leta 164 pr. n. š., na obletnico skrunitve, je Juda Makabejec ponovno posvetil tempelj Jehovu; odtod praznik posvečenja templja, hanuka. (Janez 10:22)
38. Kako se je končala makabejska vladavina?
38 Makabejci so leta 161 pr. n. š. verjetno sklenili pogodbo z Rimom in leta 104 pr. n. š. ustanovili kraljestvo. Toda med njimi in sirskim, severnim kraljem je še vedno prihajalo do trenj. Končno je moral posredovati Rim. Leta 63 pr. n. š. je rimski general Gnej Pompej po trimesečnem obleganju zavzel Jeruzalem. In leta 39 pr. n. š. je rimski senat za kralja v Judeji postavil Edomca Heroda. Ta je naredil konec makabejski vladavini in leta 37 pr. n. š. zavzel Jeruzalem.
39. Kako vam je koristilo pregledovanje Daniela 11:1–19?
39 Kar prevzeti smo, ko vidimo, kako do potankosti se je prvi del prerokbe o dveh kraljih, ki sta si v sporu, izpolnil! Pokukati v tisti del zgodovine, ki se je odvijal kakih 500 let za tem, ko je Daniel dobil preroško sporočilo, in ugotavljati, kateri vladarji so odigrali vlogo severnega kralja in kateri južnega, je prav zares vznemirljivo! Vendar se v nadaljnjem boju med tema kraljema od časa, ko je bil na zemlji Jezus Kristus, pa vse do danes njuna politična identiteta spreminja. S primerjanjem zgodovinskih dogodkov in zanimivih podrobnosti v tej prerokbi pa bomo ta dva vojskujoča se kralja vendarle prepoznali.
KAJ STE SPOZNALI?
• Kateri rodovni liniji močnih kraljev sta izšli iz helenističnih kraljestev in v boj za kaj so se ti kralji zapletli?
• Kako sta kralja sklenila »poravnavo«, kot je bilo to napovedano v Danielu 11:6?
• Kako se je spor nadaljeval med
Selevkom II. in Ptolemejem III. (Daniel 11:7–9)?
Antiohom III. in Ptolemejem IV. (Daniel 11:10–12)?
Antiohom III. in Ptolemejem V. (Daniel 11:13–16)?
• Čemu je bila namenjena poroka med Kleopatro I. in Ptolemejem V. in zakaj je ta naklep spodletel (Daniel 11:17–19)?
• Kako vam je pozorno pregledovanje Daniela 11:1–19 koristilo?
[Vprašanja]
[Tabela/slike na strani 228]
KRALJI V DANIELU 11:5–19
Severni kralj Južni kralj
Daniel 11:5 Selevk I. Nikator Ptolemej I.
Daniel 11:6 Antioh II. Ptolemej II.
(žena Laodika) (hči Berenika)
Daniel 11:7–9 Selevk II. Ptolemej III.
Daniel 11:10–12 Antioh III. Ptolemej IV.
Daniel 11:13–19 Antioh III. Ptolemej V.
(hči Kleopatra I.) naslednik:
naslednika: Ptolemej VI.
Selevk IV. in
Antioh IV.
[Slika]
Kovanec s podobo Ptolemeja II. in njegove žene
[Slika]
Selevk I. Nikator
[Slika]
Antioh III.
[Slika]
Ptolemej VI.
[Slika]
Ta Horov tempelj pri Idfuju v Zgornjem Egiptu so zgradili Ptolemej III. in njegovi nasledniki
[Zemljevid/slike na straneh 216, 217]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Označbi »severni kralj« in »južni kralj« se nanašata na kralje, ki so vladali severno oziroma južno od dežele Danielovega ljudstva
MAKEDONIJA
GRČIJA
MALA AZIJA
IZRAEL
LIBIJA
EGIPT
ETIOPIJA
SIRIJA
Babilon
ARABIJA
[Slika]
Ptolemej II.
[Slika]
Antioh Veliki
[Slika]
Kamnita plošča z uradnimi odloki Antioha Velikega
[Slika]
Kovanec s podobo Ptolemeja V.
[Slika]
Vrata Ptolemeja III. v Karnaku v Egiptu
[Slika čez celo 210. stran]
[Slika na strani 215]
Selevk I. Nikator
[Slika na strani 218]
Ptolemej I.
