Osmo poglavje

Rešen iz levjega žrela!

1., 2. a) Kako je Darij Medijec organiziral svoj razširjeni imperij? b) Opišite, kakšne naloge in oblast je imel satrap.

BABILON je padel! Njegov stoletni sijaj svetovne sile je zbledel v pičlih nekaj urah. Začenjalo se je novo obdobje, obdobje Medijcev in Perzijcev. Darij Medijec, ki je na prestolu nasledil Belsazarja, je stal pred izzivom, kako organizirati svoj razširjeni imperij.

² Ena prvih nalog, ki se jih je Darij lotil, je bila postavitev 120 namestnikov ali satrapov. Može za ta položaj naj bi bili baje tu in tam izbrali izmed kraljevega sorodstva. Kakor koli že, vsak satrap je namestnikoval v kakem večjem upravnem območju ali pa manjšem pododseku imperija. (Daniel 6:2, SSPv NW 6:1) Njegova naloga je bila med drugim ta, da je pobiral dajatve in pošiljal vojni davek kraljevemu dvoru. Občasno so mu prišli v kontrolo kraljevi predstavniki, sicer pa je imel kar precejšnjo oblast. Njegov naziv je pomenil »zaščitnik kraljestva«. Za prebivalce njegove province je bil satrap nekakšen vazalni kralj z domala suvereno oblastjo.

3., 4. Zakaj je Daniel pri Dariju užival naklonjenost in na kateri položaj ga je kralj postavil?

³ Kaj naj v tej novi ureditvi počne Daniel? Ali je Darij Medijec tega priletnega judovskega preroka, ki je bil zdaj že pri devetdesetih, odstavil s položaja? Sploh ne! Darij je gotovo vedel, da je Daniel točno napovedal padec Babilona in da je za takšno napoved potreboval nadnaravno sprevidevnost. Poleg tega je imel Daniel že desetletne  izkušnje pri delu z različnimi skupnostmi ujetnikov v Babilonu. Darij pa je nameraval z na novo podjarmljenimi podložniki ohranjati miroljubne odnose. Zato si je gotovo želel imeti ob sebi, ob svojem prestolu, koga z Danielovo modrostjo in izkušnjami. Na katerem položaju pa?

⁴ Gotovo bi bilo veliko presenečenje že to, če bi Darij judovskega pregnanca Daniela postavil za satrapa. Samo zamislimo pa si, koliko hrupa je Darij dvignil s tem, ko je oznanil, da se je odločil Daniela imenovati za enega od treh vojvod oziroma višjih uradnikov, ki naj bi satrape nadzorovali! To pa še ni bilo vse. Daniel je »nadkriljeval« tudi druga dva višja uradnika, izkazal se je za boljšega od njiju. Sploh je izžareval ,odličnega duha‘. Darij ga je celo nameraval postaviti za ministrskega predsednika. (Daniel 6:2, 3)

5. Kako sta se na Danielovo postavitev gotovo odzvala višja uradnika s satrapi ter zakaj?

⁵ Druga dva višja uradnika in satrapi so gotovo kar pihali od jeze. Niso se mogli sprijazniti z mislijo, da bi imel Daniel, ki sploh ni bil ne Medijec ne Perzijec niti iz kraljeve družine, po položaju oblast celo nad njimi! Le kako je mogel Darij na takšno vidno mesto povzdigniti tujca in pri tem spregledati svoje rojake, celo svojo družino? Takšna poteza se jim je gotovo zdela nepoštena. Satrapi pa so v Danielovi značajnosti očitno videli tudi vse prej kot dobrodošlo omejitev za svojo grabežljivost in podkupljivost. Vendar pa višja uradnika in satrapi niso premogli toliko poguma, da bi o tem govorili z Darijem. Navsezadnje je ta imel Daniela zelo v čislih.

6. Kako so se satrapi in višja uradnika trudili, da bi spravili Daniela na slab glas, in zakaj je bil ta njihov trud zaman?

 ⁶ Zato pa so ti zavistni politiki kovali zaroto med sabo. Prizadevali so si, da bi »našli kaj zoper Daniela, da bi ga tožili zastran kraljestva«. Ali bi sploh lahko našli kaj slabega na tem, kako je spolnjeval svoje odgovornosti? Je bil morda nepošten? Daniel je svoje dolžnosti opravljal tako, da višja uradnika in satrapi niso mogli najti najmanjše malomarnosti niti kakršne koli pokvarjenosti na njem. »Ne dobimo razloga za tožbo zoper tega Daniela,« so razglabljali, »razen če najdemo kaj zoper njega, kar zadeva Boga njegovega postavo.« In tako so ti zvijačneži skovali zaroto. Mislili so, da se bodo Daniela tako znebili enkrat za vselej. (Daniel 6:4, 5)

SPROŽIJO MORILSKO ZAROTO

7. Kaj so satrapi in višja uradnika predlagali kralju in kako so to storili?

⁷ Višja uradnika in satrapi so s spremstvom prišli k Dariju, kar ‚pripodili‘ so se k njemu. Na tem mestu zapisani aramejski izraz namiguje na nekakšen hrupen direndaj. Očitno so ti možje hoteli ustvariti vtis, kot da morajo Dariju predložiti kdove kako nujno zadevo. Morda so sklepali, da bo manj verjetno dvomil o njihovem predlogu, če mu ga bodo predstavili prepričljivo in kot nekaj, kar terja takojšnje ukrepanje. Zatorej so kar naravnost dejali: »Vsi vojvode [višji uradniki, SSP] kraljestva, oblastniki in namestniki, svetovalci in deželni glavarji, so se posvetovali in sklenili, naj se postavi kraljev zakon in izda ostra prepoved: kdorkoli bo v tridesetih dneh kaj prosil kateregasibodi boga ali človeka razen tebe, o kralj, bodi vržen v levnjak!« * (Daniel 6:6, 7)

8. a) Zakaj je bil Dariju predlagani zakon morda všeč? b) Kakšen je bil resnični motiv višjih uradnikov in satrapov?

 ⁸ Zgodovinski zapisi potrjujejo, da je bil v Mezopotamiji običaj, da so svoje kralje imeli za božanske in jih temu primerno tudi častili. Zato je Dariju predlog prav gotovo ugajal. Morda se mu je zdel celo koristen. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Darij za babilonske prebivalce tujec, novoprišlek. S tem novim zakonom bi se utrdil na prestolu kot kralj, in ves številni babilonski živelj bi to spodbudilo k temu, da priseže lojalnost in podporo novemu režimu. Seveda pa višjima uradnikoma in satrapom, ki so predlagali ta odlok, ni niti malo šlo za kraljevo dobro. Njihov pravi motiv je bil, da ujamejo v zanko Daniela, saj so vedeli, da je imel ta navado trikrat na dan pred odprtim oknom svoje strešne sobe moliti k Bogu.

9. Zakaj novi zakon večini Nejudov ni predstavljal problema?

⁹ Ali je ta molitvena omejitev predstavljala problem vsem verskim skupnostim v Babilonu? Niti ne, še posebej ne, ker naj bi prepoved trajala samo en mesec. Poleg tega bi le peščica Nejudov videla v začasnem čaščenju človeka kompromis. Neki biblicist ugotavlja: »Čaščenje kralja ni bila nič kaj nenavadna zahteva za te največje malikovalce med narodi; zato so se Babilonci, ko so od njih zahtevali, naj se osvajalcu Dariju Medijcu poklonijo, kakor se klanja bogu, tej zahtevi rade volje uklonili. Nad njo so bili ogorčeni le Judje.«

10. Kako so Medijci in Perzijci gledali na zakone, ki jih je postavil njihov kralj?

¹⁰ Darija so njegovi obiskovalci na vsak način skušali pregovoriti, naj ‚izda to prepoved in podpiše spis, ki se ne sme izpremeniti po postavi Medov in Peržanov, ki je  neomajna‘. (Daniel 6:8) Na Vzhodu je v starih časih kraljeva volja pogosto veljala za absolutno. To je še utrjevalo zamisel, da je kralj nezmotljiv. Celo zakon, ki bi lahko povzročil smrt nedolžnih ljudi, je moral ostati v veljavi!

11. Kako bi Daniela Darijev odlok neljubo zadel?

¹¹ Darij je odlok podpisal, ne da bi pomislil na Daniela. (Daniel 6:9) S tem pa je nevede podpisal smrtno obsodbo uradniku, ki ga je najbolj cenil. Bilo je namreč gotovo, da bo ta odlok Daniela neljubo zadel.

DARIJA PRISILIJO, DA IZREČE NEUGODNO SODBO

12. a) Kaj je Daniel storil, brž ko je zvedel za novi zakon? b) Kdo je Daniela opazoval in zakaj?

¹² Daniel je kmalu izvedel za zakon, ki je omejeval molitev. Nemudoma je šel v svojo hišo in tam v svoji strešni sobi * z okni, odprtimi proti Jeruzalemu, molil k Bogu, »prav kakor je delal poprej«. Daniel je morda mislil, da je sam, toda zarotniki so ga opazovali. Nenadoma so se ‚pripodili‘ k njemu, prav gotovo enako burno kot takrat, ko so prišli k Dariju. Videli so na lastne oči: Daniel je ‚molil in milo prosil pred Bogom svojim‘. (Daniel 6:10, 11) Višja uradnika in satrapi so zdaj imeli vse potrebne dokaze, da obtožijo Daniela pred kraljem.

13. Kaj so Danielovi sovražniki poročali kralju?

¹³ Danielovi sovražniki so Darija pretkano vprašali: »Nisi li podpisal prepovedi, da bodi vsak, ki bo v tridesetih dneh prosil kaj katerega boga ali človeka razen tebe, o kralj, vržen v levnjak?« Darij je odvrnil: »Res je to, po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna.« Zdaj so  zarotniki hitro prešli k stvari. »Tisti Daniel, ki je izmed ujetnikov iz Judeje, se ne meni zate, o kralj, ne za prepoved, ki si jo podpisal, temuč trikrat na dan opravlja svojo molitev.« (Daniel 6:12, 13)

14. Zakaj so, kot je videti, satrapi in višja uradnika Daniela omenili kot tistega »izmed ujetnikov iz Judeje«?

¹⁴ Omembe vredno je, da so satrapi in višja uradnika Daniela omenili kot tistega »izmed ujetnikov iz Judeje«. Očitno so hoteli poudariti, da ta Daniel, katerega je Darij povišal na tako pomemben položaj, v resnici ni nič drugega kot judovski suženj. Kot takšen po njihovem gotovo ni bil vzvišen nad zakon, neglede na to, koliko bi pomenil kralju!

15. a) Kako se je Darij odzval na novico, ki so mu jo prinesli satrapi in višja uradnika? b) Kako so satrapi in višja uradnika še pokazali, da Daniela prezirajo?

¹⁵ Višja uradnika in satrapi so nemara pričakovali, da jih bo kralj za njihovo zvito detektivstvo nagradil. Če so, jih je čakalo presenečenje. Darija je novica, ki so mu jo prinesli, hudo prizadela. Ni se razjezil na Daniela ali ga pri priči poslal v levnjak, temveč si je ves dan prizadeval, da bi ga rešil. Toda ves njegov trud je bil zaman. Zarotniki so se kmalu vrnili in brez sramu zahtevali Danielovo kri. (Daniel 6:14, 15)

16. a) Zakaj je Darij spoštoval Danielovega Boga? b) Kaj je Darij upal za Daniela?

¹⁶ Dariju se je zdelo, da nima nobene izbire. Zakona ni smel ovreči in tudi ne Danielu za njegov »prestopek« oprostiti. Danielu je lahko rekel samo: »Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, on naj te reši!« Videti je, da je Darij spoštoval Danielovega Boga. Saj je bil Jehova tisti, ki je Daniela usposobil, da je napovedal padec Babilona.  Ravno tako je Bog dal Danielu ,odličnega duha‘, po katerem se je razlikoval od drugih višjih uradnikov. Mogoče je Darij vedel, da je ta isti Bog pred desetletji rešil mlado hebrejsko trojico iz razbeljene peči. Verjetno je upal, da bo Jehova tudi zdaj rešil Daniela, saj on sam, Darij, ni mogel preklicati zakona, ki ga je že podpisal. Tako so Daniela vrgli v levnjak. * Nato so ‚prinesli kamen ter ga položili vrhu jame, in kralj ga je zapečatil s prstanom svojim in svojih mogočnežev prstani, da bi se glede Daniela nič ne izpremenilo‘. (Daniel 6:16, 17)

RAZBURLJIV ZASUK DOGODKOV

17., 18. a) Kaj kaže, da je Darija to, kar se je zgodilo z Danielom, potrlo? b) Kaj se je zgodilo, ko se je kralj drugo jutro vrnil k levnjaku?

¹⁷ Darij se je ves potrt vrnil v svojo palačo. K sebi ni pustil nobenih glasbenikov, saj mu ni bilo do zabave. Vso noč je prebedel v postu. ‚Spanje ga je minilo.‘ Komaj pa se je pokazala jutranja zarja, je že pohitel k levnjaku. Zavpil je z žalostnim glasom: »O Daniel, živega Boga služabnik, ali te je mogel Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, rešiti levov?« (Daniel 6:18–20) In na njegovo začudenje in veliko olajšanje je zaslišal odgovor!

¹⁸ »O kralj, žívi vekomaj!« S tem spoštljivim pozdravom je Daniel pokazal, da do kralja ne goji nobenih sovražnih občutkov. Vedel je, da si preganjanja ni izmislil Darij, temveč zavistna višja uradnika in satrapi. (Primerjaj Matevž 5:44; Dejanja 7:60.) Daniel je nadaljeval: »Moj Bog je poslal angela svojega, in zaprl je žrela levom, da mi niso škodovali, kajti pred njim sem bil spoznan za nedolžnega,  in tudi pred teboj, kralj, nisem storil nič žalega.« (Daniel 6:21, 22)

19. Kako so Darija satrapi in višja uradnika prevarali in zavedli?

¹⁹ Kako v živo so morale te besede zadeti Darijevo vest! Kralj je ves čas vedel, da Daniel ni storil ničesar, s čimer bi si zaslužil levnjak. Dobro se je zavedal, da so satrapi in višja uradnika vse zakuhali tako, da bi Daniela pahnili v smrt in z zvijačo vplivali še nanj, na Darija, da bi dosegli svoje sebične namere. Z zatrdilom, češ da so »vsi višji uradniki v kraljestvu« (SSP, poudarili mi) predlagali sprejem odloka, so celo namigovali, da so za mnenje vprašali tudi Daniela. Darij je s temi zvijačneži nameraval opraviti kasneje. Najprej pa je zapovedal, naj Daniela izvlečejo iz levnjaka. Kakšen čudež: Daniel ni imel niti najmanjše praske! (Daniel 6:23)

20. Kaj se je zgodilo z Danielovimi zlobnimi sovražniki?

²⁰ Zdaj ko je bil Daniel na varnem, pa se je moral Darij lotiti še nečesa. »Kralj zapove, in pripeljejo tiste može, ki so ovadili Daniela, in vržejo v levnjak nje, njih otroke in žene; in niso še prileteli do tal v jamo, že so jih levi zgrabili ter jim vse kosti strli.« * (Daniel 6:24)

21. Kako se je glede ravnanja z družinskimi člani prestopnikov mojzesovska postava razlikovala od zakonov nekaterih starih kultur?

²¹ Usmrtitev ne le zarotnikov, temveč tudi njihovih žena in otrok, se morda zdi nekaj nerazumnega in trdega. V postavi, ki jo je Bog dal po preroku Mojzesu, je namreč nasprotno temu pisalo: »Očetje naj se ne obsodijo v smrt za otroke, tudi ne otroci za očete: sleherni naj umrje le za svoj greh.«​ (5. Mojzesova 24:16) V nekaterih  staroveških kulturah pa ni bilo čisto nič nenavadnega, da so, kadar je kdo zagrešil hud zločin, skupaj z zločincem usmrtili tudi njegovo družino. Morebiti so to storili zato, da se družinski člani ne bi mogli kasneje maščevati. Gotovo pa s tem ukrepom proti družinam višjih uradnikov in satrapov ni imel nič skupnega Daniel. Njega je verjetno v srce bolelo, ko je videl, kakšno nesrečo so nad svoje družine priklicali ti hudobneži.

22. Kaj novega je oklical Darij?

²² Spletkarskih višjih uradnikov in satrapov torej ni bilo več. Darij je nato oklical naslednje: »Povelje dajem, da naj po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo moje, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega; zakaj on je živi Bog in ostane večno, [njegovo kraljestvo ne bo uničeno, SSP] in gospostvo njegovo bo trajalo do konca; on rešuje in otimlje ter dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji: ta je otel Daniela iz oblasti levov.« (Daniel 6:25–27)

SLUŽIMO BOGU NEPRESTANO

23. Kakšen zgled je dal Daniel glede svojega svetnega dela in kako smo mu lahko podobni?

²³ Daniel je dal odličen zgled vsem sodobnim Božjim služabnikom. Njegovemu vedenju ni mogel nikoli nihče ničesar oporekati. Pri svojem svetnem delu »je bil zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem«. (Daniel 6:4) Podobno bi morali biti tudi kristjani marljivi na svojem delovnem mestu. To pa ne pomeni, naj bomo pri poslih brezobzirni in hlepimo po gmotnem bogastvu, ali pa da se na škodo drugih rinemo na višje položaje v podjetju. (1. Timoteju 6:10) Sveto pismo od kristjana zahteva, da svoje svetne  obveznosti izpolnjuje pošteno in iz vse duše, »kakor Jehovu«. (Kološanom 3:22, 23, NW; Titu 2:7, 8; Hebrejcem 13:18)

24. Kako je Daniel dokazal, da pri čaščenju ne popušča na škodo načelnosti?

²⁴ Pri svojem čaščenju Daniel tudi ni popuščal na škodo načelnosti. To, da je imel navado moliti, je bilo vsem znano. Višja uradnika in satrapi so tudi dobro vedeli, da Daniel svoje čaščenje jemlje resno. Da, prepričani so bili, da te svoje ustaljene navade ne bo opustil, pa četudi bi jo z zakonom prepovedali. Zares odličen zgled za današnje kristjane! Tudi nje ljudje poznajo po tem, da dajejo bogočastje pred vse drugo. (Matevž 6:33) To bi pravzaprav moralo biti drugim več kot očitno, saj je Jezus svojim sledilcem zapovedal: »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:16)

25., 26. a) Kaj morda nekateri sklepajo glede Danielovega ravnanja? b) Zakaj se je Danielu zdela vsaka sprememba njegovega ustaljenega ravnanja enaka nenačelnemu popuščanju?

²⁵ Nekateri bodo morda rekli, češ da bi se Daniel preganjanju lahko ognil, tako da bi k Jehovu teh 30 dni molil pač skrivaj. Navsezadnje za to, da bi nas Bog slišal, nista predpisana nobena posebna drža ali kraj. On lahko zazna celo to, kar premišljamo v svojem srcu. (Psalm 19:14) Vendar se je Danielu zdela vsaka sprememba njegove ustaljene prakse enaka nenačelnemu popuščanju. Zakaj?

²⁶ Kaj bi si drugi lahko mislili, če bi Daniel nenadoma prenehal s svojo molitveno navado, ki jim je bila tako dobro poznana? Povsem upravičeno bi lahko sklepali, da se Daniel boji ljudi in da je zanj kraljev odlok  vendarle višji od Jehovove postave. (Psalm 118:6) S svojim ravnanjem pa je Daniel tako dokazal, da je vdan edinole Jehovu. (5. Mojzesova 6:14, 15; Izaija 42:8) S tem se seveda ni nespoštljivo posmihal kraljevemu zakonu. Ravno tako pa se ni kar popustljivo potuhnil. Kratko malo je še naprej molil v svoji strešni sobi, »prav kakor je delal poprej«, pred kraljevim odlokom.

27. Kako smo lahko danes Božji služabniki podobni Danielu v tem, da a) smo pokorni višjim oblastem, b) ubogamo Boga bolj kakor ljudi in c) si prizadevamo mirno živeti z vsemi ljudmi?

²⁷ Današnji Božji služabniki se lahko iz Danielovega zgleda marsičesa naučimo. ‚Pokorni smo višjim oblastim‘ in ubogamo zakone države, v kateri živimo. (Rimljanom 13:1) Kadar pa človeški zakon trči ob Božjega, tedaj se Jehovovo ljudstvo postavi enako, kakor so se Jezusovi apostoli, ki so pogumno dejali: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) Kristjani s tem ne nagovarjajo k vstaji ali uporu. Nikakor, njihov cilj je samo to, da z vsemi živijo v miru, zato ‚da bi lahko živeli mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti‘. (1. Timoteju 2:1, 2; Rimljanom 12:18)

28. Kako je Daniel služil Jehovu »neprestano«?

²⁸ Darij je kar dvakrat omenil, da Daniel služi Bogu »neprestano«. (Daniel 6:16, 20) Koren aramejske besede, ki je tu prevedena z »neprestano«, pomeni »gibati se v krogu«. Miselno se navezuje na stalno kroženje oziroma na nekaj nepretrganega. In Danielova značajnost je bila takšna. Bilo jo je mogoče predvideti. Kadar je bil Daniel pred preskušnjami, bodisi velikimi ali majhnimi, ni bilo dvoma, kaj bo storil. Vedelo se je, da bo ravnal tako, kot že desetletja dotlej: da bo zvest in vdan Jehovu.

29. Kdaj današnjim Jehovovim služabnikom koristi Danielova zvesta življenjska pot?

 ²⁹ Današnji Božji služabniki želimo Daniela v tem posnemati. Saj je apostol Pavel vse kristjane ravno spomnil, naj mislijo na zgled bogaboječih mož starih dni. Po veri so ti »izvrševali pravičnost, dobivali obljube« in – očitno tu namiguje na Daniela – »mašili levom žrela«. Naj bo tudi vera vseh nas, ki danes služimo Jehovu, takšna kot Danielova, služímo Jehovu neprestano, kakor je on, in »vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka«. (Hebrejcem 11:32, 33; 12:1, EI)

[Podčrtne opombe]

KAJ STE SPOZNALI?

• Zakaj se je Darij Medijec odločil postaviti Daniela na visok položaj?

• Kakšen zvijačni načrt sta skovala višja uradnika skupaj s satrapi? Kako je Jehova rešil Daniela?

• Kaj ste se naučili pri pozornem pregledovanju Danielovega zgleda zvestobe?

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 114. stran]

 [Slika čez celo 121. stran]

[Slika na strani 127]

Daniel je služil Jehovu »neprestano«. Kaj pa vi?