Peto poglavje

Z vero preživeli ognjeno preskušnjo

1. Kaj mnogi menijo o vdanosti Bogu in svoji domovini?

KOMU bi morali biti vdani: Bogu ali deželi, v kateri živite? Mnogi bi odgovorili: ‚Jaz spolnjujem svoje dolžnosti do obeh. Boga častim tako, kot mi to narekuje vera; obenem pa prisegam zvestobo tudi domovini.‘

2. Kako je bil v Babilonu kralj hkrati verska in politična osebnost?

² Danes se meja med versko vdanostjo in patriotizmom sicer zdi zabrisana, toda v starem Babilonu je skorajda ni bilo. Civilno in sveto sta bili tako sprepleteni, da je bilo včasih že kar težko ugotoviti, katero je kaj. »V starem Babilonu,« piše profesor Charles F. Pfeiffer, »je kralj opravljal obe vlogi, velikoduhovniško in civilnovladarsko. Opravljal je daritve in določal versko življenje svojim podložnikom.«

3. Kaj kaže, da je bil Nebukadnezar zelo pobožen človek?

³ Pomislimo samo na kralja Nebukadnezarja. Že njegovo ime pomeni »O Nebo, varuj dediča!«. Nebo je bil babilonski bog modrosti in kmetijstva. Nebukadnezar je bil zelo pobožen človek. Kot smo že omenili, je zgradil in polepšal templje številnih babilonskih bogov, še posebej pa je bil vdan Marduku, kateremu je pripisoval tudi svoje vojaške zmage. * Kaže tudi, da se je Nebukadnezar  pri izdelavi svojih bojnih načrtov močno zanašal na vedeževanje. (Ezekiel 21:18–23)

4. Opišite, kakšno versko vzdušje je vladalo v Babilonu.

⁴ Res je: versko vzdušje je prežemalo ves Babilon. Mesto se je ponašalo z več kot 50 templji, v katerih so častili celo vrsto bogov in boginj, med drugimi tudi trojico Anuja (boga neba), Enlila (boga zemlje, zraka in neviht) in Eaja (boga nad vodami). Drugo trojico so sestavljali Sin (bog meseca), Šamaš (bog sonca) in Ištar (boginja plodnosti). Vidno vlogo v babilonskem čaščenju so imeli magija, čarovništvo in astrologija.

5. Pred katerim izzivom so bili judovski pregnanci zaradi verskega okolja v Babilonu?

⁵ Judovskim pregnancem je bilo živeti med ljudmi, ki so oboževali toliko bogov, velikanski izziv. Mojzes je Izraelce že stoletja prej posvaril pred hudimi posledicami, ki jih bodo doletele, če se bodo uprli Vrhovnemu postavodajalcu. Rekel jim je: »GOSPOD popelje tebe in tvojega kralja, ki ga postaviš nad seboj, med narod, katerega nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, in ondi boš služil drugim bogovom, lesu in kamenju.«​ (5. Mojzesova 28:15, 36)

6. Zakaj je bilo Danielu, Hananiju, Misaelu in Azariju živeti v Babilonu še poseben izziv?

⁶ In zdaj so se Judje znašli ravno v takšnem težavnem položaju. Ostati značajen do Jehova še zdaleč ni bilo lahko, zlasti ne Danielu, Hananiju, Misaelu in Azariju. To mlado hebrejsko četverico so namreč izbrali izrecno za to, da bi jih usposobili za vladno službo. (Daniel 1:3–5) Spomnimo se, da so jim dali celo babilonska imena Beltsazar, Sadrah, Mesah in Abednego, verjetno zato, da bi jih pripravili do tega, da bi se zlili s svojim  novim okoljem. * In če bi ti možje s čimer koli pokazali, da nočejo častiti deželnih bogov, bi zaradi svojega visokega položaja postali sumljivi ali pa bi jih imeli celo za izdajalce.

GROZEČA ZLATA PODOBA

7. a) Opišite podobo, ki jo je dal postaviti Nebukadnezar. b) Čemu je bila podoba namenjena?

⁷ Nebukadnezar je v ravnini Duri postavil zlato podobo. To je očitno storil zato, da bi okrepil enotnost svojega imperija. Podoba je bila 60 komolcev (27 metrov) visoka in 6 komolcev (2,7 metra) široka. * Nekateri menijo, da je bila podoba kar steber oziroma obelisk. Lahko pa tudi, da je šlo za ogromen, na zelo visokem piedestalu stoječ kip v človeški podobi, ki je morda upodabljal samega Nebukadnezarja ali pa boga Neba. Kakor koli že, ta orjaški spomenik je bil simbol babilonskega imperija. In kot takšnega naj bi ga vsi videli in častili. (Daniel 3:1)

8. a) Koga vse so sklicali na posvetitev podobe in kaj naj bi vsi navzoči storili? b) Kakšna kazen je bila zagrožena tistemu, ki se ne bi hotel pokloniti pred podobo?

⁸ Nebukadnezar je zato priredil slavnostno posvetitveno ceremonijo. Sklical je svoje namestnike (satrape, EI), deželne glavarje, oblastnike, svetovalce, blagajnike, višje sodnike, pravoznance in vse višje uradnike v pokrajinah. Glasnik je naznanil: »Vam se ukazuje, o ljudstva, narodi  in jeziki: Brž ko zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, padite in molite podobo zlato, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj. Kdor pa ne pade in ne moli, zdajci bo vržen v gorečo, razbeljeno peč.«​ (Daniel 3:2–6)

9. V čem je bil očitno pomen poklonitve pred podobo, ki jo je postavil Nebukadnezar?

⁹ Po mnenju nekaterih naj bi dal Nebukadnezar to ceremonijo pripraviti zato, da bi Jude prisilil k temu, da bi nenačelno popustili v čaščenju Jehova. Po vsej verjetnosti pa ni šlo za to, saj naj bi bili ob tej priložnosti očitno navzoči le vladni uradniki. Navzoči so bili torej samo tisti Judje, ki so bili na kakšnem vladnem položaju. Videti je torej, da so ta obred, to priklanjanje podobi, pripravili zato, da bi tako utrdili solidarnost vladajočega razreda. Strokovnjak John F. Walvoord ugotavlja: »Takšna parada uradnikov je bila po eni strani samovšečen prikaz moči Nebukadnezarjevega imperija, po drugi strani pa je bila pomembna, ker je dajala priznanje božanstvom, ki so po njihovem imela zasluge za njihove zmage.«

JEHOVOVI SLUŽABNIKI NOČEJO POPUSTITI

10. Zakaj Nejudje niso imeli nobenih zadržkov glede podreditve Nebukadnezarjevemu povelju?

¹⁰ Večina teh, ki so se zbrali pred Nebukadnezarjevo podobo, je to brez zadržkov počastila, pa čeprav je bil vsakdo od njih že vdan temu ali onemu zavetnemu bogu. »Vsi po vrsti so bili vajeni častiti malike, in če so že častili kakega boga, jih to ni oviralo, da ne bi skazali dolžne časti še kakšnemu drugemu,« je pojasnil neki biblicist. Nadaljeval je še: »To je povsem ustrezalo  prevladujočim nazorom malikovalcev, češ da je pač mnogo bogov [. . .] in da ni nič narobe skazati dolžno čast še bogu kakega drugega naroda ali dežele.«

11. Zakaj se Sadrah, Mesah in Abednego niso hoteli pokloniti pred podobo?

¹¹ Za Jude pa je bila stvar drugačna. Njihov Bog, Jehova, jim je zapovedal: »Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči [ki si pridržujem izključno vdanost, NW].« (2. Mojzesova 20:4, 5) Zato je mlada hebrejska trojica, Sadrah, Mesah in Abednego, ko se je začela glasba in so vsi zbrani padli na tla pred podobo, še naprej stala. (Daniel 3:7)

12. Česa so nekateri Kaldejci obtožili hebrejsko trojico in zakaj?

¹² Trojica hebrejskih uradnikov je s svojo zavrnitvijo čaščenja podobe razjarila nekatere Kaldejce. Ti so takoj stopili h kralju in ‚tožili Jude‘. * Nobenega pojasnila niso marali slišati. Hoteli so, da bi bili Hebrejci kaznovani za nelojalnost in izdajstvo, pa so rekli: »Tu [so] judovski možje, ki si jim poveril poslovodstvo pokrajine Babilonske: Sadrah, Mesah in Abednego; ti možje, o kralj, se ne menijo zate: tvojim bogovom ne služijo in podobe zlate, ki si jo postavil, ne molijo.«​ (Daniel 3:8–12)

13., 14. Kako se je Nebukadnezar odzval na ravnanje Sadraha, Mesaha in Abednega?

¹³ Kako je moralo to, da hebrejska trojica ni hotela ubogati ukaza, razočarati Nebukadnezarja! Bilo je jasno, da mu Sadraha, Mesaha in Abednega ni uspelo spreobrniti  v lojalne zagovornike babilonskega imperija. Mar jih ni izobrazil v modrosti Kaldejcev? Celo imena jim je spremenil! Ampak če je Nebukadnezar mislil, da jih bo z blestečo izobrazbo naučil novega načina oboževanja ali pa jim s spremembo imena spremenil tudi identiteto, se je pač hudo zmotil. Sadrah, Mesah in Abednego so ostali zvestovdani Jehovovi služabniki.

¹⁴ Kralj Nebukadnezar se je razsrdil. Pri priči je poslal ponje. Vprašal jih je: »Je li z namenom [Ali je res, SSP], Sadrah, Mesah in Abednego, da ne služite mojim bogovom in ne molite podobe zlate, ki sem jo postavil?«​ Ko je Nebukadnezar izrekal te besede, je bil gotovo tako pretresen, da kar ni mogel verjeti svojim ušesom. Prav lahko da je razmišljal: ‚Le kako je mogoče, da se trije možje pri zdravi pameti niso zmenili za tako jasno zapoved, zapoved, za katero je ob nepokorščini zagrožena tako huda kazen?‘ (Daniel 3:13, 14)

15., 16. Kakšno priložnost je Nebukadnezar ponudil hebrejski trojici?

¹⁵ Nebukadnezar je bil pripravljen dati hebrejski trojici še eno možnost. »Sedaj pa, ako ste pripravljeni,« je rekel, »kadar zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, da padete in molite podobo, ki sem jo napravil, dobro; ako pa je ne boste molili, zdajci boste vrženi v gorečo, razbeljeno peč. In kdo je tisti bog, ki vas otme iz roke moje?« (Daniel 3:15)

¹⁶ Nebukadnezarju očitno pouk o podobi iz sanj (zapisan v Danielovi knjigi, 2. poglavju) ni ostal za dolgo v mislih in srcu. Morda je pozabil že celo tisto, kar je sam rekel Danielu: »Vaš Bog je Bog bogov in kraljem  Gospod.«​ (Daniel 2:47) Zdaj je bilo videti, kakor da Nebukadnezar Jehova izziva, češ da niti On ne more Hebrejcev rešiti kazni, ki jih je čakala.

17. Kako so se Sadrah, Mesah in Abednego odzvali na kraljevo ponudbo?

¹⁷ Sadrahu, Mesahu in Abednegu pa o stvari ni bilo treba še enkrat razmišljati. Kar takoj so odgovorili: »Nebukadnezar, ni nam treba tebi odgovarjati v tej reči. Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči – in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!«​ (Daniel 3:16–18)

V RAZBELJENO PEČ!

18., 19. Kaj se je zgodilo, ko so hebrejsko trojico vrgli v razbeljeno peč?

¹⁸ Nebukadnezar je ves besen svojim služabnikom zapovedal, naj peč razbelijo sedemkrat bolj kakor sicer. Nato je ukazal »možem, najmočnejšim možem,« naj Sadraha, Mesaha in Abednega zvežejo ter vržejo v »gorečo, razbeljeno peč«. Možje so ubogali kraljeve ukaze in vrgli hebrejsko trojico v ogenj, vsakega zvezanega in v vseh oblačilih, kar jih je imel na sebi, verjetno zato, da bi čim hitreje zgorel. Toda ognjeni zublji so v resnici pokončali ravno Nebukadnezarjeve oprode. (Daniel 3:19–22)

¹⁹ Medtem pa se je godilo nekaj nenavadnega. Čeprav so bili Sadrah, Mesah in Abednego sredi razbeljene peči, jih plamen ni pogoltnil. Zamislite si, kako osupel je bil Nebukadnezar, ko je to videl! Močno zvezane so jih vrgli v gorečo peč, oni pa so bili še živi. Razvezani so hodili sredi ognja! Nebukadnezar pa je opazil še nekaj. »Nismo  li vrgli treh mož zvezanih v ogenj?« je vprašal svoje svetovalce. »Res je, o kralj!« so mu odgovorili. »Glejte,« je zaklical, »vidim štiri može razvezane, hodeče posredi ognja, in ni jim nič zlega; in četrti je videti kakor sin bogov.«​ (Daniel 3:23–25)

20., 21. a) Kaj je Nebukadnezar opazil glede Sadraha, Mesaha in Abednega, ko so ti prišli iz peči? b) Kaj je bil Nebukadnezar prisiljen priznati?

²⁰ Nebukadnezar se je približal odprtini razbeljene peči. »Sadrah, Mesah in Abednego, Najvišjega Boga služabniki,« je zaklical, »pojdite ven in pridite sem!« Trije Hebrejci so izsredi ognja prišli ven. Nedvomno so vsi, ki so bili priče tega čudeža, satrapi, deželni glavarji, oblastniki in višji sodniki, obstali kot okamneli. Ti trije mladeniči – saj so bili takšni, ko da peči še videli niso od znotraj! Vonj po ognju se jih ni prijel, pa tudi las jim ni osmodilo. (Daniel 3:26, 27)

²¹ Kralj Nebukadnezar je bil zdaj prisiljen priznati, da je Jehova Najvišji Bog. »Hvaljen bodi Bog Sadrahov, Mesahov in Abednegov,« je oznanil, »ki je poslal angela svojega in otel služabnike svoje, ki so upali vanj in prestopili povelje kraljevo in žrtvovali telesa svoja, da ne bi služili nobenemu bogu in ga ne molili razen le svojega Boga.« Nato pa je kralj pristavil še tole ostro svarilo: »Bodi moja zapoved: V vsakem ljudstvu, narodu ali jeziku, kdor bi izrekel kaj pregrešnega zoper Boga Sadrahovega, Mesahovega in Abednegovega, bodi na kosce razsekan in hiša mu bodi izprevrnjena v gnojišče; zato ker ni drugega boga, ki more tako rešiti kakor ta.« S tem si je hebrejska trojica zopet pridobila kraljevo naklonjenost in so jih ‚povišali v pokrajini Babilonski‘. (Daniel 3:28–30)

 VERA IN OGNJENE PRESKUŠNJE DANES

22. V kakšnih podobnih okoliščinah, kot so to bili Sadrah, Mesah in Abednego, so Jehovovi novodobni služabniki?

²² Danes so Jehovovi častilci v podobnih okoliščinah, kot so bili takrat Sadrah, Mesah in Abednego. Božje ljudstvo sicer ni v dobesednem pregnanstvu. Vendar pa je Jezus rekel, da njegovi sledilci ne bodo »od sveta«. (Janez 17:14) So kakor »tujci«, ker pač ne sprejemajo nesvetopisemskih navad, pogledov in početja ljudi, ki živijo okoli njih. Kakor je napisal apostol Pavel, naj bi se kristjani ‚ne ravnali po tem svetu‘. (Rimljanom 12:2)

23. Kako je hebrejska trojica pokazala stanovitnost in kako lahko današnji kristjani posnemajo njihov zgled?

²³ Hebrejska trojica se ni hotela ravnati po babilonskem sistemu. Niti temeljit pouk v kaldejski modrosti teh mož ni omajal v njihovi odločitvi. O njihovem stališču glede čaščenja ni bilo z njimi kaj razpravljati in tudi zvestobo so prisegli samo Jehovu. Današnji kristjani morajo biti ravno tako stanovitni. Ne bi jih smelo biti sram, ker so drugačni od ljudi v svetu. Resnica je namreč to, da »svet gine in poželenje njegovo«. (1. Janezov 2:17) Zato bi se bilo nespametno in brez koristi prilagajati tej umirajoči stvarnosti.

24. Kako lahko primerjamo držo pravih kristjanov z držo hebrejske trojice?

²⁴ Kristjani se morajo paziti vsake oblike malikovalstva, tudi tistih prikritih. * (1. Janezov 5:21) Sadrah, Mesah in Abednego so sicer poslušno in spoštljivo stali pred zlato podobo, toda zavedali so se, da poklonitev pred podobo ni bil le znak spoštovanja. To je bil že akt čaščenja, in če bi to storili, bi si nakopali Jehovovo jezo. (5. Mojzesova  5:8–10) John F. Walvoord piše: »Pravzaprav je šlo za nekakšen pozdrav zastavi, čeprav je zaradi medsebojne povezanosti verske in nacionalne lojalnosti to lahko imelo tudi verski pridih.« Pravi kristjani danes ravno tako odločno nasprotujejo malikovalstvu.

25. Kaj ste se iz resnične življenjske zgodbe o Sadrahu, Mesahu in Abednegu naučili vi?

²⁵ Biblijska pripoved o Sadrahu, Mesahu in Abednegu je zares sijajen nazorni pouk za vse, ki so odločeni ostati vdani izključno Jehovu. Očitno je imel apostol Pavel na umu prav to hebrejsko trojico, ko je govoril o mnogih, ki so svojo vero res živeli, tudi takšnih, ki so »gasili ognja moč«. (Hebrejcem 11:33, 34) Jehova bo nagradil vse, ki takšno vero posnemajo. Hebrejsko trojico je rešil iz razbeljene peči, mi pa smo lahko prepričani, da bo obudil vse zvestovdane, ki so izgubili življenje zaradi svoje značajnosti, in jih blagoslovil z večnim življenjem. Jehova vsekakor »hrani duše svojih, ki jim izkazuje milost, iz rok brezbožnikov jih otimlje«. (Psalm 97:10)

[Podčrtne opombe]

KAJ STE SPOZNALI?

• Zakaj se Sadrah, Mesah in Abednego niso hoteli pokloniti pred podobo, ki jo je postavil Nebukadnezar?

• Kako se je Nebukadnezar odzval na ravnanje hebrejske trojice?

• Kako je Jehova nagradil hebrejsko trojico za njihovo vero?

• Kaj ste se naučili vi, ko ste pozorno prebirali resnično življenjsko zgodbo o Sadrahu, Mesahu in Abednegu?

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 68. stran]

 [Slike na strani 70]

1. Tempeljski stolp (zigurat) v Babilonu

2. Mardukov tempelj

3. Bronasta spominska plošča, ki prikazuje bogova Marduka (levo) in Neba (desno), kako stojita na zmajih

4. Kameja s podobo Nebukadnezarja, ki je zaslovel po svojih gradbenih projektih

 [Slika čez celo 76. stran]

 [Slika čez celo 78. stran]