Življenjska pot, ki osrečuje
Poglavje 20
Življenjska pot, ki osrečuje
1. a) Zakaj so danes mnogi ljudje nesrečni? (Propovednik 2:11, 18). b) Kaj bi lahko naše življenje zares osrečilo?
VELIKO ljudi zavzema stališče: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.« Apostol Pavel nas opominja pred tem, da bi se »družili« s takšnimi osebami (1. Korinčanom 15:32, 33). So pa tudi ljudje, ki v svojem življenju težijo za koristnimi cilji, toda vedno morajo računati s tem, da bodo njihovi načrti po kratkih sedemdesetih ali osemdesetih letih nenadoma prekinjeni. Kako lepo bi vendar bilo, če bi lahko smiselni življenjski cilj uresničevali stoletja in celo tisočletja! Ali nas to ne bi osrečilo? Prav gotovo.
2. Zakaj je razumno sklepati, da je Bog za nas predvidel večno življenje? (Psalm 133:1, 3).
2 V naše veliko veselje je Bog za ljudi ravno to predvidel. »Tudi večnost jim je položil v srce.« Toda tega on ne bi naredil, če bi bil njegov prvotni namen, da ljudje morajo izgubiti svoje življenje, še predno imajo dovolj priložnosti »doumeti delo, ki ga je Bog napravil« (Propovednik 3:11). Da, vsi, ki bodo imeli prednost živeti v zemeljskem Božjem raju, bodo večno živeli smiselno in srečno življenje.
3. a) H kateremu pozitivnemu načinu življenja je spodbudil Jezus? (Lukež 6:31, 36). b) Kateri sta po Jezusovih besedah dve najvažnejši zapovedi? (5. Mojzesova 6:5; 3. Mojzesova 19:18).
3 Medtem ko spoznavamo pot življenja, se trudimo, gledati na stvari pozitivno in z zaupanjem. Sicer imajo tudi negativne izjave svojo vrednost, kot je na primer tale od Konfucija: »Česar ne želiš, da ti naredijo, tudi ti nobenemu ne stori.« Toda koliko večje vrednosti je pozitivni Jezusov izrek: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim!« (Matevž 7:12). In ko je Jezus objasnil, na kaj je pokazoval ves Mojzesov zakon, je priporočil mnogo več kot samo pasiven način življenja:
»Prva je: ‚Sliši, Izrael! naš Bog je edini Jehova. In ljubi Jehovo Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.‘ Druga je ta: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.‘ Večje od teh ni druge zapovedi« (Marko 12:29—31).
4. Katero »novo« zapoved je dal Jezus? (1. Janezov 3:16).
4 Te besede nas spodbujajo k aktivnemu, smiselnemu življenju, ki pokaže, da našega Boga in našega Stvarnika resnično ljubimo in da se za naše bližnje dejansko zanimamo. V zvezi s tem je Jezus tudi rekel:
»Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega« (Janez 13:34, 35).
V katerem pogledu je zapoved »nova«? Ker pospešuje edinstveno lastnost: samopožrtvovalno ljubezen. Tisti, ki ima takšno ljubezen, je celo pripravljen, ‚dati svojo dušo v korist svojih prijateljev‘, kakor je to storil Jezus (Janez 15:12, 13).
5. Kako lahko tudi ti sodeluješ v izpolnitvi Jezusove prerokbe? (Marko 13:10).
5 Ker Jehovine priče spoznavajo, da živimo sedaj na »koncu tega sestava stvari«, dokazujejo svojo ljubezen do Boga in do bližnjih tako, da sodelujejo v izpolnitvi velike Jezusove prerokbe: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje« (Matevž 24:3, 14). Tudi ti lahko sodeluješ v tem, tako da ljudem govoriš o čudovitem upanju na Božje Kraljestvo in njegovo vladavino nad Zemljo. Kdor želi biti priča za pravega Boga, pa mora storiti več kot samo z drugimi govoriti o biblijskih resnicah. Tudi živeti mora po resnici in v vsem svojem življenju uporabljati temeljna načela Biblije.
6. a) Kakšno življenje zahteva Bog od nas? (Kološanom 1:9, 10). b) Kateri nasvet je zato dal razred »zvestega in modrega hlapca« nežidovskim kristjanom?
6 To ne pomeni, da moraš upoštevati množico pravil ali prepovedi. To pomeni, da živiš normalno, razumno življenje, delaš, kar moreš za druge, in upoštevaš nasvet, ki ga daje »zvesti in modri hlapec« — tisti razred maziljenih kristjanov, ki ga je »Gospod«, Jezus, postavil, da deli duhovno »hrano ob pravem času« (Matevž 24:45). V prvem stoletju ta razred »hlapca« ni določil veliko predpisov, da bi urejeval življenje nežidovskih kristjanov. Toda omenil je nekatere stvari, ki so se jih morali varovati, med njimi naslednje:
»Vzvidelo se je namreč svetemu duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti. Če se boste tega varovali, boste prav delali. Zdravi« (Dejanja apostolov 15:28, 29).
Kaj pripada k tem ‚potrebnim rečem‘?
»BEŽITE OD MALIKOVALSTVA«
7. Zakaj se je potrebno varovati malikovanja? (1. Korinčanom 10:20, 21).
7 V drugi od desetih zapovedi je Jehova Bog izrecno prepovedal malikovanje. Apostol Pavel je v zvezi s tem v 1. Korinčanih 10:14 prav tako jasno svetoval:
»Ljubljeni moji, bežite od malikovalstva!«
Toda zakaj? Zato ker se veličastna osebnost živega Boga nikoli ne more predstaviti z neživimi podobami iz lesa, kamna ali kovine. Živi in pravi Bog bi bil s tem ponižan. Mučeniki, ki so živeli v zgodnjem času krščanstva, bi se lahko izognili strašne smrti v arenah z divjimi zvermi, če bi pred podobo rimskega cesarja darovali samo malo kadila. Toda odklonili so onečastiti Boga na takšen način. Podobno mora tudi danes vsak, ki želi ugajati živemu Bogu, zavzeti čvrsto stališče proti temu, da bi ob pogrebih daroval kadilo in jedilne ali pitne daritve na javnih ali družinskih oltarjih ali sodeloval pri kakršnemkoli drugem malikovanju.
‚ZDRŽUJTE SE KRVI‘
8. Zakaj obvezuje prepoved ‚zdržujte se krvi‘ vse človeštvo? (Dejanja apostolov 15:19, 20).
8 To prepoved je vseboval že Mojzesov zakon, da, celo že prej je bila znana, ko je Jehova zapovedal Noetu, našemu praočetu: »Kri... ne jejte« (1. Mojzesova 9:4). Kri moramo smatrati za sveto. Razlog za to je naveden v 3. Mojzesovi 17:14, NS, kjer pravi, da je »duša (življenje) vsakega mesa njegova kri« in življenje je v očeh darovalca življenja, Jehove, dragoceno. Zato pokazuje Biblija, da naj iz religioznih vzrokov ne jemo nobenega mesa, ki ni izkrvavelo, na primer zadavljene perutnine.
9. Ali bi bilo pravilno, če bi sprejel transfuzijo krvi, in ali si oškodovan, če spoštuješ Božji zakon? (Dejanja apostolov 21:25).
9 Iz tega tudi logično izhaja, da ne smemo sprejeti v naše telo človeške krvi s transfuzijo. Če to upoštevamo, ne poslušamo samo Božjega zakona, temveč bomo obvarovani tudi pred nalezljivimi boleznimi, kakor so sifilis, malarija in hepatitis, zaradi katerih so umrli že mnogi pacienti, ki so dobili kri. Kdor želi spoštovati Božji zakon o krvi, bo storil prav, če poišče zdravnika, ki bo spoštoval njegovo vest in uporabil, če bi bilo potrebno, nadomestilo za krvno plazmo. Zgodilo se je že, da so — sicer v redkih primerih — nekateri, ki so se zaradi vesti branili sprejeti transfuzijo krvi, umrli, ker pa so se ti ljudje zvesto držali Božjega zakona, bodo v Božjem raju obujeni.
‚ZDRŽUJTE SE NEČISTOSTI‘
10. Zakaj naj se držimo Božjega gledišča o spolnosti in zakonu? (2. Petrov 2:9, 10, 14).
10 Odločitev razreda »zvestega in modrega hlapca« in nasvet posameznih apostolov nam dajeta jasno spoznati, naj se ‚zdržujemo nečistosti‘ (1. Korinčanom 6:18). Toda kako drugačno je stališče sveta danes! Nečistovanje, ki vključuje prešeštvo in ostale perverznosti, kot so sodomija, homoseksualnost in drugo, se danes javno izvaja v vseh družbenih slojih. Božji zakon nas ščiti pred takšnimi dejanji. Če se trdno držimo Božjega gledišča o spolnosti in zakonu, ne bomo samo slavili našega velikega Stvarnika, temveč nam bo prihranjenega tudi veliko trpljenja in bolečin.
11. Kaj bo rezultat, če upoštevamo te »potrebne reči«? (2. Timoteju 1:13).
11 Če želiš Bogu ugajati, boš upošteval te »potrebne reči« v duhovnem, fizičnem in duševnem pogledu, rezultat pa bo, da boš »ostal zdrav«.
POSTATI SLUŽABNIKI ŽIVEGA BOGA
12. K čemu naj nas spodbuja ljubezen do Boga? (Rimljanom 6:17, 18).
12 O »Božji ljubezni« je apostol Janez pisal:
»V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše« (1. Janezov 4:9, 10).
Kako lahko ti vračaš to Božjo ljubezen? To lahko storiš tako, da se predaš Jehovi in postaneš njegov »služabnik« (Rimljanom 12:11).
13. Kaj je potrebno, da se lahko predamo Bogu? (Hebrejcem 11:1, 6).
13 Drugi apostol, Peter, je pokazal, kaj je potrebno za takšno predanost Bogu, ko je rekel:
»Izpokorite se ... in izpreobrnite, da se izbrišejo grehi vaši, da tako pridejo časi poživljenja od obličja Jehovinega« (Dejanja apostolov 3:19).
Obžalovati moraš, če si sodeloval v nemorali, politiki in vojnah ‚sedanjega hudobnega sestava stvari‘ (Galatom 1:3, 4). Spreobrniti se moraš in se potruditi, da oblečeš resnično krščansko osebnost po vzoru našega Zgleda, Jezusa Kristusa, in iz vsega srca podpirati Jehovino suverenost zastopano po Kristusovem Kraljestvu. Če tako delaš, nisi več »del tega sveta« (Janez 17:14—16).
14. Pojasni, kako je lahko zastopanje pravičnih temeljnih načel nagrajeno? (Psalm 15:1—3).
14 Nekateri tvoji bivši znanci se bodo morda ‚odtujili‘ in o tebi žaljivo govorili, ker se ne udeležuješ več »razuzdanosti«, »malikovanja« in drugih nezmernosti (1. Petrov 4:3, 4). Vendar pa je tvoja odločitev živeti pred Bogom pošteno in pravično pogosto nepričakovano nagrajena, kakor pokaže naslednji doživljaj, ki ga je povedala Jehovina priča s Filipinov:
»V našem področju je prišlo zaradi nepoštenih dejanj do masovnega odpuščanja prodajalcev. Ker sem vedno sledil krščanskim načelom, sem bil edini prodajalec, ki ob tej priložnosti ni bil odpuščen. Kmalu zatem sem napredoval in prišel v drug oddelek, kjer so kmalu ugotovili, da so mnogi uslužbenci izdajali navidezna naročila, da bi osebno obogateli. Spet sem bil edini, ki je obdržal svoje delovno mesto, ker so ugotovili, da nisem nikoli sodeloval v nepoštenih dejanjih. Oba dogodka sta mi pokazala, da si lahko, če smo pošteni in se zvesto držimo biblijskih načel, prihranimo veliko skrbi in počastimo Jehovino ime.«
15. Kdaj naj se nekdo krsti? (1. Petrov 3:21; Matevž 28:19, 20).
15 Ali želiš narediti pravo krščanstvo za svojo življenjsko pot, z upanjem na večno življenje v Božjem zemeljskem raju? Tedaj se lahko zatem, ko si se pokesal in se izpreobrnil, na osnovi vere v Jezusovo žrtev predaš v molitvi Jehovi, da bi postal njegov »služabnik«, in nato predanost simboliziraš s krščanskim krstom. Če to narediš, boš postal srečen služabnik, kakor kristjani v Solunu, ki jih je Pavel pohvalil z besedami:
»V vsakem kraju (se je) razglasila vera vaša v Boga, tako da nam ni treba kaj govoriti. ... Obrnili (ste se) k Bogu od malikov, služit Bogu živemu in pravemu in čakat Sina njegovega iz nebes, ki ga je obudil izmed mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze« (1. Tesaloničanom 1:8—10).
16. Kako pokaže primer, da Bog nagradi poslušnost? (Dejanja apostolov 5:29).
16 Nekateri ljudje so morali premagati ogorčena nasprotovanja, da so lahko postali krščene Jehovine priče, kakor pokaže naslednji primer:
Mlada Kitajka na Tajvanu je pričela obiskovati sestanke Jehovinih prič in govoriti z drugimi o Božjem Kraljestvu. Nasprotovanje njene družine je doseglo skrajnost. Večkrat so jo pretepali. Njeni starši so nahujskali celo gangsterje iz svojega kraja, da bi ustrahovali »pionirje (polnočasne oznanjevalce), ki so z dekletom preučevali. Večkrat so prestregli njeno pošto, njeno Biblijo in biblijsko literaturo pa so ji uničili. S prijaznim, toda doslednim trudom si je mlado dekle počasi pridobilo več prostosti. »Pionirji« so se izselili iz kraja, toda dekle je pokazovalo krščansko razumevanje in ljubezen, in končno so se njeni starši pomirili in ji dovolili, da se je vozila v kraj, kjer so bili sestanki, čeprav je vožnja trajala eno uro. Po dveh letih potrpežljivega napora se je krstila.
Ker je bilo to mlado dekle trdno odločeno, poslušati Boga in napredovati do krsta, ji je uspelo trdno se oprijeti »večnega življenja«. Kolikšna nagrada! (1. Timoteju 6:12, 19).
17. a) Zakaj morajo novokrščeni še napredovati? (Efežanom 4:14, 15). b) Kakšna bo posledica, če ostanemo v Božji ljubezni? (1. Janezov 4:16—19).
17 Krst ni neke vrste »napredovanje«. Krst je šele začetek zelo osrečujočega odnosa z Jehovo. Ko začneš hoditi po poti, si še vedno »otrok« v resnici in moraš napredovati »k zrelosti«. Medtem ko »služiš Jehovi«, bo tvoja radost rastla in tvoje življenje bo postalo vse bolj smiselno in bolj boš zadovoljen (2. Timoteju 2:1; Hebrejcem 6:1). Res je, da se boš na tej poti srečeval s preizkušnjami in problemi, toda lahko jih boš srečal s polnim prepričanjem, kakršnega je opisal apostol Pavel:
»Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil. Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem« (Rimljanom 8:37—39).
Zaščita bo zate, če ostaneš v Božji ljubezni.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 177]
Jehovine priče ljubeče govorijo z drugimi o blagoslovih Kraljestva.
[Slika na strani 181]
S krstom se prične srečen odnos z Bogom
