Poglavje 6

Avtor dobre vesti — Bog

1. Kakšne različne vrste bogov obožujejo danes ljudje?

KDO je pravzaprav Bog? Stotine milijonov ljudi priznava, da veruje v Boga Biblije, toda namesto da bi njega oboževali, obožujejo neko skrivnostno trojico. Stotine milijonov hinduistov prav tako obožuje trojico, troglavo Trimurti, namreč Brahmo, Višnu in Šivo, razen svojih 330 milijonov drugih bogov in boginj. Nadaljnje stotine milijonov ljudi obožuje različne slike Bude, in šintoizem ima svoj panteon osmih milijonov bogov, med njimi sončno boginjo Amaterasu Omikami. Je pa še na stotine milijonov ljudi, ki se prištevajo k ateistom. Nekateri od njih trdijo, da je »religija opij za ljudi«, kljub temu pa svoje umrle voditelje polagajo v skrinje in jih obožujejo.

2. Kaj naj vi želel vsak od nas izvedeti o Bogu? (1.Korinčanom 8:5,6).

 ² Število in mnogovrstnost bogov, ki jih obožujejo v raznih religijah sveta, je res begajoče. V našo lastno korist naj bi zato to situacijo odkritosrčno preiskali in ugotovili, če lahko ugotovimo resnico o Bogu.

DRUŽINSKI BOGOVI

3. Ali naj častimo svoje starše? (5. Mojzesova 5:16). b) Kam neizpodbitno vodi oboževanje prednikov? (1. Mojzesova 3:1–6)

³ Mnogi ljudje obožujejo svoje prednike, in nekateri delajo to zelo odkritosrčno. Seveda naj bi vsakdo svoje starše in stare starše spoštoval, ker so tega  vredni. Apostol Pavel je navedel peto od Desetih zapovedi, da jo poslušamo: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo ... da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji« (Efežanom 6:2, 3). Ali to pomeni, da jih moramo častiti? Če bi častili svoje prednike bi tako šli z oboževanjem do začetka zgodovine, in bi tako častili tudi prastarše človeštva, Adama in Evo, ki sta s svojo neposlušnostjo v Edenskem vrtu prinesla vsemu človeštvu probleme in nesrečo. Ta dva prednika gotovo ne bi želeli oboževati!

4. a) Kaj ilustrirajo poročila z Daljnjega Vzhoda glede spoštovanja in oboževanja? b) Kako je Bog opisan v Matevžu 22:32 in zakaj? (1. Tesaloničanom 4:13).

⁴ Praktična vrednost izkazovanja spodobnega spoštovanja starejšim ljudem, dokler še žive, je ilustrirana v naslednjem poročilu z Daljnjega Vzhoda:

V neki japonski družini je hči, ki se je tesno držala biblijskih načel, ljubeče skrbela za svoja budistična starša, dokler nista umrla. Res je zanje vse storila. Sin, nasprotno, ni naredil ničesar, da bi pomagal svojim staršem, ko sta še živela, ko pa sta umrla, jima je kupil butsudan (budistični družinski oltar), da bi ju lahko oboževali.

V Koreji je mladi mož sprejel nauk Biblije, toda ko se je vrnil v domačo vas, so mu silno nasprotovali njegovi starši in vaški starešine, ki so bili predani oboževanju prednikov. Ko pa je pojasnil, da časti žive starše in ne obožuje mrtvih, je nek 81-letni vaški starešina priznal: »Bolje, da gremo po poti živih kakor po poti mrtvih.«

Res je, da se v krščanstvu in tudi v mnogih nekrščanskih deželah velik del oboževanja vrti okrog maš, cerkvenih pesmi in drugih ritualov namenjenih mrtvim. Toda o Bogu Biblije je napisano: »On ni Bog mrtvih, ampak živih« (Matevž 22:32). Celo mrtvi v  njegovem spominu živijo, in ob določenem času jim bo spet dal življenje tukaj na Zemlji. Zato on ne odobrava nobenih dragih in razkošnih pogrebnih običajev. Kdo je torej ta živi Bog?

»SREČNI BOG«

5. Kakšne lastnosti ima »srečni Bog«? (Psalm 146:5, 6).

⁵ V Bibliji je Avtor »veličastne dobre vesti« za človeštvo označen kot ‘srečen Bog’ (1. Timoteju 1:11). On ljubi človeštvo in želi, da smo tudi mi srečni. Kot Stvarnik celotnega vesolja ima moč, da nas lahko osreči, in kot »Predvečni«, ki živi vso večnost, poseduje mogočno modrost, ki je potrebna, da vzpostavi tukaj na Zemlji srečne razmere (Daniel 7:9). Bog »ljubi pravičnost«, zato bo poskrbel, da bodo tisti, ki so mu zvesti in se trdno držijo njegovih pravičnih temeljnih načel, ‘podedovali deželo in prebivali večno v njej’ (Psalm 37:28, 29). Biblija pravi o tem Stvarniku in Bogu:

»Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje ... da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« »Kralju vekov pa, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu, čast in slava na vekov veke« (Psalm 90:2; 1. Timoteju 1:17).

6. Zakaj bi bilo napačno, Boga primerjati z maliki? (Izaija 42:5, 8).

⁶ Bog Biblije je živi Bog, Bog visokih moralnih načel, Bog, ki bo uresničil svoj veličastni namen, da osreči človeštvo. Eden od piscev Psalmov je napisal o njem:

»A Bog naš je v nebesih, stori vse, karkoli hoče« (Psalm 115:3).

Nikoli ga zato ne bi mogli primerjati z mrtvimi maliki, ki ničesar ne storijo. O tistih, ki zaupajo takšnim malikom, je rekel isti psalmist:

 »Njih maliki pa so srebro in zlato, delo rok človeških. Usta imajo, pa ne govore, oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo, nos imajo, pa ne duhajo, roke, pa ne tipajo, noge, pa ne hodijo, z grlom svojim še ne črhnejo. Njim so podobni, ki jih delajo, vsi, ki vanje upajo« (Psalm 115:4—8).

Namesto da častimo mrtve idole, bi morali oboževati živega Boga.

7. Zakaj bi morali iskati Boga?

⁷ Če želimo res postati srečni, se moramo resno truditi, spoznati tega srečnega Boga, ker bo, kakor je pojasnil apostol Pavel, »plačevalec tistim, ki ga resno iščejo« (Hebrejcem 11:6, NS). Ni pretežko, najti tega Boga, in ni potrebno, da se ga bojimo. Ko je isti Pavel govoril pred skupino malikovalskih Grkov, je Boga takole opisal:

»Možje Atenčani, po vsem vidim, da ste nekako prebogaboječi. Ko sem se namreč izprehajal po mestu in ogledoval svetišča vaša, sem našel tudi oltar, ki je na njem bilo napisano: Nepoznanemu Bogu. Kar torej častite, dasi tega ne poznate, to vam jaz oznanjujem. Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je neba in zemlje Gospodar, ne prebiva v svetiščih, ki so z rokami narejena; tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse; in je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje, določivši odmenjene čase in meje njih prebivanju: da bi iskali Boga, ne bi ga li kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: Saj tudi rodu njegovega smo.

Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamenu, obdelanemu po umetelnosti in iznajdljivosti človeški« (Dejanja apostolov 17:22— 29).

 Nekateri Pavlovi poslušalci so se posmehovali drugi pa so se dali prepričati in so verovali v živega Boga.

BOG, STVARNIK

8. Kaj se lahko naučimo o Bogu iz njegovih stvaritev?

⁸ Danes veliko ljudi zanika obstoj Boga. Nekateri pravijo: »Bog je mrtev«. Toda ali je njihova teorija pravilna? O takšnih ljudeh je pisal Pavel v enem svojih pisem:

»Kajti njegove (Božje) nevidne lastnosti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati« (Rimljanom 1:20, NS).

Mogočno vesolje in vsi čudeži, ki se v njem dogajajo, so resnično izraz Božje »večne moči«.

9. Kaj so priznali znani učenjaki glede položaja človeka v vesolju?

⁹ Celo znani učenjaki so priznali, kako mali so vendar v primerjavi s strah zbujajočo močjo in modrostjo, ki se razodeva v stvarstvu. Albert Einstein je na primer priznal:

»To je zame dovolj ... da razmišljam o čudežni strukturi vesolja, ki ga lahko samo nejasno dojemamo, in si ponižno prizadevam, doumeti vsaj delček inteligentne moči, ki se vidi v naravi.«

10. Kako je Newton prepričal prijatelja o tem, da Stvarnik živi?

¹⁰ Na odkritelja zakona gravitacije, Sira Isaaca Newtona so prav tako naredile globok vtis Božje lastnosti, ki se izražajo v stvarstvu. Naslednje poročilo pripoveduje, kako je Newton priznal svojo vero v vsemogočnega Boga:

Newtonu je nekoč spreten mehanik naredil model našega sončnega sistema, sestavljen iz krogel, ki so predstavljale planete, med seboj pa so bile povezane z zobčeniki in jermeni, da  so se harmonično gibale, če se je zavrtelo ročico. Nekega dne je Newtona obiskal prijatelj, ateist. Ko je zagledal model, ga je takoj pognal in občudujoče vzkliknil: »Kdo je to naredil?« Newton je odgovoril: »Nihče!« Ateist je odvrnil: »Verjetno misliš, da sem neumen! Seveda je to nekdo naredil in ta, ki je to naredil, je genij.« Newton je nato rekel prijatelju: »Ta stvar pred teboj je le drobcen posnetek mnogo veličastnejšega sistema, čigar zakone poznaš. Nisem te sposoben prepričati, da je naprava, ki je samo igračka, brez konstruktorja in graditelja; toda ne verjameš, da ima veliki original, po katerem je ta mehanizem narejen, konstruktorja in graditelja!«

Newtonov prijatelj je moral priznati, da je Bog veliki Konstruktor in Graditelj vseh stvari. Gotovo moramo tudi mi, če opazujemo vseokrog nas čudeže stvarstva, priznati, da je vse to naredil vsevedni Stvarnik. Kako hvaležni bi vendar morali biti, da je ta mogočni Stvarnik v svoji ljubezni postavil človeka tukaj na Zemljo in da se za nas zelo zanima!

BOŽJE VZVIŠENO IME

11. a) Zakaj je razumno pričakovati, da ima Bog ime? b) Kakšno je Božje ime? (Izaija 12:2, 4). c) Kolikokrat se to ime pojavlja v Bibliji? d) Kako je Bog svoje ime oznanil na poseben način »v Mojzesovih dneh«? (2. Mojzesova 6:3, 7, 8).

¹¹ Vsi ljudje imamo svoja imena. Tudi največja osebnost v vesolju, Bog, ima svoje ime. Kakšno je to ime? Božje vzvišeno ime se v biblijskem poročilu pojavlja približno 7000 krat. Psalm 83:18 na primer takole govori: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Ko je Bog uporabil Mojzesa, da bi osvobodil Izraelce iz roke krutega egipčanskega faraona, je oznanil svoje ime  na čisto poseben način. Faraon je posmehljivo dejal: »Kdo je Jehova, čigar glas naj poslušam, da izpustim Izraela?« (2. Mojzesova 5:2). Jehova je zelo jasno pokazal, kdo je on. Zatem ko je poslal nad Egipt deset uničujočih stisk, je peljal svoje ljudstvo iz dežele in po čudežu razdelil vode Rdečega morja, da so lahko Izraelci prišli na drugo stran. V istih vodah je pomrla elita faraonovih bojnih čet, ko so se vode spet zgrnile.

12. S kakšnim namenom je povezano Božje ime? (2. Mojzesova 3:13—15).

¹² Na ta način je Jehova pokazal, da je njegovo vzvišeno ime povezano z njegovim namenom, da osvobodi tiste, ki ga ljubijo in poslušajo. To bomo še posebej razumeli in cenili tedaj, ko bo Jehova nastopil, da uniči današnji svet brezbožnih ljudi. Bog sam je pojasnil več kot šestdesetkrat po svojem preroku Ezekielu: »In spoznali bodo, da sem jaz Jehova« (Ezekiel 38:23).

13. a) Kaj je Jehova rekel Mojzesu o svojih lastnostih? b) Katera je Jehovina najodličnejša lastnost? (Rimljanom 8:38, 39) . c) Kako lahko dobimo zadovoljive odgovore na mnoga življenjska vprašanja?

¹³ Vendar danes mnogi ljudje spoznavajo Jehovo na način, ki jim je v blagoslov. Ta veličastni Bog ima  čudovite lastnosti. Svojemu preroku Mojzesu se je razodel z naslednjimi besedami:

»Jehova, Jehova, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega« (2. Mojzesova 34:6, 7),

Povsod v Bibliji najdemo primere Jehovinega izkazovanja ljubeče dobrote tistim, ki mu zvesto služijo. Biblija pravi, da »je Bog ljubezen« (1. Janezov 4:8). Zelo usmiljen je s tistimi, ki se odvrnejo od pokvarjenosti sveta in iščejo njegovo pravičnost. On je Bog resnice, in njegovo resnico najdemo na straneh Biblije. Če iščemo njegovo resnico, bomo dobili zadovoljive odgovore na mnoga življenjska vprašanja.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 48]

Ljudje obožujejo mnogo bogov. Kdo pa je živi Bog?

[Slika na strani 49]

Kaj je koristneje: častiti mrtve prednike ali ljubeče spoštovati žive starše?

[Slika na strani 55]

Samo živi Bog si je lahko zamislil in ustvaril sončni sistem.

 [Slika na strani 56]

יהוה JEHOVA

Jehova oslavi svoje ime, tako da uniči hudobne in ohrani svoje zveste služabnike.