Poglavje 9

Greh oropa ljudi sreče

1. Kakšno prebivališče je dal Jehova človeku in kje je moralo biti? (1. Mojzesova 2:8, 10, 14).

JEHOVA BOG je dal prvemu človeškemu paru prijazno prebivališče v parku podobnemu »vrtu Eden«, čigar ime pomeni »radost, slast«. Izgleda, da je ležal blizu gore Ararat v današnji Turčiji, v področju, kjer še danes izvirata reki Evfrat in Tigris (Hidekel) (1. Mojzesova 2:15; 8:4).

2. a) Kakšen izgled je bil pred Adamom in njegovo ženo? (1. Mojzesova 1:28). b) S čim je hotel Bog združiti človeško družino, in zakaj je bilo to pravilno? (Jeremija 10:23).

² Kako čudovit izgled je bil vendar pred Adamom in njegovo ženo! Zemljo spremeniti v raj in jo napolniti  z milijardami potomcev, ki bi bili vsi v »podobi« in »sličnosti« Božji in bi izvrševali na Zemlji njegovo voljo. Pri tako veliki družini je bistveno ohraniti mir in enotnost. Bog je hotel to narediti tako, da bi svojo suverenost ljubeče izvajal nad človeštvom, ne pa tako, da bi ljudje vladali sami sebi. Končno pa Bog, ki je človeka konstruiral in ustvaril, ve, kaj potrebujemo, da bi bili resnično srečni — ‘preden ga mi prosimo’ (Matevž 6:8).

3. a) Katero preprosto zapoved je Bog dal človeku? b) Zakaj to ni pomenilo nič trdega? (1. Janezov 5:3). c) Kakšen bi bil rezultat poslušnosti? (Pregovori 3:1, 2, 7).

³ V sredino vrta je Bog zasadil »drevo spoznanja dobrega in hudega« in je dal človeku zelo preprosto zapoved:

 »Od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko boš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:17).

Ta zahteva ni bila okrutna, saj se je človeški par lahko razveseljeval obilo druge hrane v vrtu. Bog ga je enostavno spodbudil, naj spoštuje in se podloži njegovi suverenosti. Ljudje bi lahko bili večno združeni v oboževanju najvišjega Suverena, če bi ga bila Adam in Eva z vsemi milijardami potomcev poslušala.

4. a) Kaj je uničilo slogo raja? (Jakob 1:14, 15). b) Kateri cilj sta zgrešila, najprej Eva in nato Adam in kakšen je bil rezultat? (1. Timoteju 2:14).

⁴ Toda sloga v tem raju miline je kmalu minila. Uporno duhovno stvarjenje, satan, je govoril po nedolžno izgledajoči kači in zapeljal Evo, da je jedla prepovedan sad in s tem prestopila Božjo zapoved. Satan je lagal Evi z besedami:

»Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo« (1. Mojzesova 3:4, 5).

Napačna zahteva je prevladala Evo. Jedla je in s tem je »zgrešila cilj« popolne poslušnosti do Boga. Adam ni bil prevaran — kakor je bila Eva, tako da bi mislil, da uživanje tega sadu zanj ne bo pomenilo smrti. Toda iz namerne neodvisnosti od Boga se ji je pridružil v neposlušnosti. Sklenila sta iti po lastni poti in sta se odpovedala Božji suverenosti.

5. Kaj se je zgodilo z Adamom in Evo, in kakšne posledice je moralo nositi njuno potomstvo? (1. Mojzesova 3:5, 6, 21—24).

⁵ Ker jima je bilo zaradi golote neprijetno, sta si naredila predpasnika iz smokvinih listov in se poizkušala pred Bogom skriti. Ko ju je poklical na sodbo, sta se oba poizkušala opravičiti, tako da sta krivdo  naprtila nekomu drugemu. Bog je obsodil uporniški par na smrt in ju izgnal iz vrta miline. Tla so bila sedaj zaradi človeka »prekleta«, in ta naj bi se mučil s trnjem in osatom (1. Mojzesova 3:16—19). Tam, izven vrta, sta prva človeka rodila otroke po svoji podobi, ki so bili prav tako grešniki in zato podvrženi smrti. Apostol Pavel je povzel takole:

»... kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, zato ker so vsi grešili« (Rimljanom 5:12).

KAJ JE GREH

6. Kaj smatrajo mnogi za greh, toda kaj uči Biblija?

⁶ So ljudje, ki so mnenja, da je napačno dejanje samo takrat »greh«, če so drugi oškodovani. To pa ne odgovarja temu, kar uči Biblija. V Bibliji je osnovni pomen besede »greh« »zgrešitev«, namreč v smislu: ne doseči nekega cilja ali merila. Adam in Eva sta »zgrešila cilj« popolne poslušnosti do svojega Stvarnika, ki ju je ljubil. Čeprav sta bila ustvarjena v »podobi« in »sličnosti« Božji, nista več odsevala njegove osebnosti. Nista več odgovarjala pravičnim Božjim merilom in vsa človeška družina je podedovala od njiju to slabost. Pavel izrazi to takole: »Zakaj vsi so grešili in niso dosegli slave Božje« (Rimljanom 3:23, NS).

7. a) Kako se lahko borimo proti grešnim nagnjenjem? (Rimljanom 12:1). b) Kakšno osnovo za vero je Bog dal v Edenu?

⁷ Ljudje, ki spoštujejo Božjo suverenost, se kljub temu lahko borijo proti podedovanemu grehu. Razvijejo lahko Bogu podobno osebnost in kot nepopolni ljudje služijo Bogu ter delajo dela vere. Osnovo te vere je postavil Bog, ko je pri obsodbi »kače« rekel, da bo njegova simbolična »žena« — njegova nebeška  družina svetih angelov — na njegovo spodbudo proizvedla »Seme« ali Osvoboditelja, ki bo »zdrobil« in onesposobil satana in vse, ki se mu bodo priključili (1. Mojzesova 3:15).

8. V kaj je veroval Abel in kako je svojo vero dokazal? (Hebrejcem 11:4).

⁸ Abel je bil prvi človek, ki je veroval v obljubo za to »Seme«, Mesijo. Kljub grehu, ki ga je podedoval od očeta Adama, je dokazal svojo vero, s tem, da je Bogu žrtvoval najboljše kose nekaterih »prvencev« črede svoje. To je pokazovalo na čas, ko bo — 4000 let pozneje — žrtvovano obljubljeno »Seme« ali Mesija kot »Jagnje Božje« (1. Mojzesova 4:4; Janez 1:29).

9. a) Pred čim je Bog opozoril Kajna? b) Kakšno vrsto greha je naredil Kajn?

⁹ Tudi Abelov brat Kajn je Bogu daroval nekaj »daritev od sadu zemeljskega«. Ker je Bog Abelovo žrtev sprejel, Kajnovo pa zavrnil, »se Kajn (raztogoti) silno«. Bog ga je opomnil, da ‘preži nanj greh pred durmi’ in da bo kriv hudega prestopka, če se ne bo obvladal. Kajn tega opozorila ni upošteval. Umoril je svojega brata (1. Mojzesova 4:3—8). To je bil drugačne vrste greh kakor greh, podedovan od Adama. Bilo je hudobno delo, storjeno iz sebičnega sovraštva, ki ga je Kajn gojil v svoji notranjosti. Apostol Janez nas opozarja, da ne bi razvili enako stališče kakor ga je imel Kajn, ko pravi:

»Ljubimo (naj se) med seboj; ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega. In zakaj ga je ubil? Ker so bila hudobna dela njegova, dela brata njegovega pa pravična« (1. Janezov 3:11, 12).

Abel je bil grešni potomec Adama, toda Bog ga je imel za »pravičnega« zaradi njegovih del iz vere. Kajn  pa je podedovanemu grehu še namenoma dodajal zlobo, zato ga je Bog obsodil in pregnal iz kraja, kjer je prebival.

10. Kako se je pri Enohu pokazala razlika med podedovanim in namernim grehom? (Hebrejcem 11:5, 6).

¹⁰ Razlika med podedovanim in namernim grehom je prikazana tudi v poročilu o Enohu, drugem, v Bibliji omenjenem možu, čigar vero je Bog priznal. Enoh je bil Jehovin prerok. Brez strahu je oznanjal Božjo vest, ki je bila usmerjena proti hudobnim v njegovem času:

»Glej, prišel je Jehova z miriadami svetih svojih, izvršit sodbo nad vsemi in kaznovat vse brezbožne za vsa dela brezbožnosti, ki so jih brezbožno storili, in za vse trde besede ki so jih govorili zoper njega grešniki brezbožni« (Juda 14, 15).

Enoh je bil nepopoln človek, grešnik, toda mrzil je namenoma hudobni, brezbožni svet okrog sebe. Z vero je »Enoh hodil neprestano z Bogom«. Užival je Božjo naklonjenost, in Bog ga je ob smrti neopazno odstranil izmed nevarnih, hudobnih ljudi tistega časa (1. Mojzesova 5:24).

11. a) Zakaj je Noe lahko bil pravičen, čeprav je bil grešnik? (Hebr. 11:7). b) Kaj je zemljo pokvarilo in kaj je zato Jehova sklenil narediti? (1. Mojzesova 6:6—8).

¹¹ Nadaljnji pomemben primer razlike med podedovanim grehom in namerno zlobnostjo se je moglo opazovati v času Noeta. Noe in njegovi domači so bili prav tako nepopolni ljudje, ki so bili — kakor ljudje danes — nagnjeni k temu, da delajo napake. Toda verovali so v Boga in ga poslušali. Zato pravi Biblija:

»Noe je bil mož pravičen, popoln med vrstniki svojimi; z Bogom je hodil Noe neprestano« (1. Mojzesova 6:9).

 Ostalo človeštvo pa je bilo pokvarjeno in hudobno. To se je še posebej pokazalo, ko so duhovni Božji sinovi zapustili dodeljene jim položaje v nebesih, prišli na Zemljo in imeli odnose z lepimi človeškimi hčerami. Potomci teh nesvetih zvez so bili nefilimi — nadčloveško »močni« ljudje, velikih postav, ki so Zemljo napolnili z nasiljem.

»Ko je torej videl Jehova, da se množi hudobnost človekova na zemlji, in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas ... In Zemlja je bila popačen; pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo. In Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji« (1. Mojzesova 5:5, 11, 12).

Jehova je sklenil uničiti tisti hudobni svet s potopom.

12. Kako je Jehova povzročil potop na Zemlji? (2. Petrov. 3:5, 6).

 ¹² Vesoljni potop niso bile krajevne poplave, ki bi se omejile le na dolino Evfrata. Tedaj bi bilo Bogu enostavneje peljati Noetovo družino in živali na bližnje gore da bi jih obvaroval. Ne, ta potop je zajel ves svet. Zato je Bog naročil Noetu, naj za rešitev zgradi barko po navodilih, ki mu jih je dal. Zatem, ko je Boj zaprl vrata za Noetom in živalmi, ki so bile z njim v barki, je sprostil izvore vode »nad raztežjem« —velike vodne mase, ki jih je ločil od voda na Zemlji svojem drugem ustvarjalnem dnevu.

»Razkoljejo (se) vsi studenci brezna velikega in zatvornice neba se odpro. In lil je dež na zemljo štirideset dni in štirideset noči« (1. Mojzesova 1:6—8; 7:11, 12).

13. Kaj se je zgodilo z Noetom in njegovo družino, kaj s hudobnimi ljudmi in angeli? (Juda 6).

¹³ Predstavljaj si takšno poplavo! Celo »nebo« vode je padlo na Zemljo in pokopalo pod seboj vsa živa stvarjenja in pokrilo vse gore! Silovit pritisk, ki je pri tem nastal, je prinesel velike spremembe zemeljske površine, vzdignil je gore iz tal in nastale so globeli, v katerih se je zbirala voda. Približno v enem letu je voda odtekla v oceane, ki jih danes poznamo. Samo po Božjem čudežu je lahko ta krhka barka s svojim dragocenim tovorom, z osmimi ljudmi in s parom živali iz vseh vrst kopenskih živali in ptic (od čistih živali pa po sedmero) vse to prestala. Brezbožni nefilimi in ljudje ter vsa druga živa stvarjenja na zemeljski površini so izgubili življenje. Uporniški »Božji sinovi« so bili prisiljeni vrniti se v duhovno kraljestvo, kjer so bili na Božjo odredbo do danes ‘shranjeni’ za »Božjo sodbo« in odrezanje (2. Petrov 2:4, 5, 9).

14. Predslika česa so dogodki Noetovih dni? (Matevž 24:21, 22, 44).

¹⁴ Dogodki Noetovih dni pokažejo, da lahko Jehova Bog reši preproste, grešne ljudi, ki verujejo v  njegove priprave za rešitev, in da jih tudi bo rešil. Te priprave za rešitev temeljijo danes na »Sinu človekovem«, na obljubljenem »Semenu« in Mesiji, na Jezusu Kristusu (Galatom 1:4). Ko je govoril o našem času, v katerem pride Sin človekov, da uniči »sedanji hudobni sestav stvari«, je rekel:

»Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega« (Matevž 24:37—39).

V kratkem času bodo vsi ljudje, ki iz sebičnih razlogov ignorirajo Jehovino pripravo, »poginili vsi skupaj, zarod brezbožnih bo iztrebljen« (Psalm 37:38).

15. a) Mar zaradi naših podedovanih grehov sploh ne moremo več dobiti Božje milosti? b) Katere lastnosti in dela Abela, Enoha in Noeta naj si vzamemo za zgled, in zakaj? (3. Janezov 11).

¹⁵ Toda ni ti treba misliti, da boš tistega dne stal na isti stopnji s hudobnimi zaradi grešnega mesa, ki si ga podedoval od praočeta Adama in zaradi nenamernih napak, ki jih delaš vsak dan. Podobno kakor Abel lahko pokažeš vero, ki ugaja Bogu, pri čemer se moraš opirati na Jezusovo žrtev. Kakor Enoh lahko hodiš z Bogom, tako da z drugimi govoriš o sodbi, ki jo je izrekel Bog o današnjem brezbožnem svetu. Kakor Noe si lahko tudi ti »oznanjevalec pravičnosti«, tako da ljudem govoriš o Božji obljubi, da bo ustvaril človeško družbo, v kateri bo »prebivala pravičnost« (2. Petrov 2:5; 3:13). Tako boš našel varnost v današnjem času svetovnih kriz.

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir na strani 83]

DOKAZI ZA VESOLJNI POTOP

Jezus je potrdil: »Kakor je bilo v dneh Noetovih . . . prišel (je) potop in vse pogubil« (Lukež 17:26, 27).

Obstajajo otipljivi dokazi, da je bila Zemlja pred potopom kakor ogromen »rastlinjak«, v katerem je bila povsod enaka klima pod vodnim oblokom, ki ga je Bog odprl, ko je povzročil potop:

Scientlfic Monthly (avgust 1949): »Tisti čas je imela Zemlja in sicer skoraj po vsej svoji površini, tropsko ali subtropsko klimo ... Zemlja je bila ravna, ni bilo visokih gora.«

Science et Vie (julij 1966): »(Antarktika) je bila nekoč porasla z zelenim rastlinjem; po travnikih, polnih cvetja, so tekli potoki, na drevesih pa so peli ptički.«

Science News (4. oktober 1975): »Pri skoraj vsakem ljudstvu ... se pojavljajo pripovedke s presenetljivo podobnostjo, ki govorijo o veliki poplavi, ki je prekrila pojavljajoče se kulture in ki je spremenila zemeljsko površino. Novi dokazi, ki izvirajo iz morskega dna, to so rudnine, ... potrjujejo, da je bila takšna svetovna poplava.«

Byron C. Nelson: The Deluge Story in Stone: »Način, kako je bilo pokopanih na milijone rib v skalah v Angliji, Škotski, Walesu, Nemčiji, Švici in v ameriškem Skalnem gorovju, način, kako je bilo na milijone slonov in nosorogov pokopanih na Aljaski, v Sibiriji, v Angliji, v Italiji in v Grčiji, kakor tudi način, kako je bilo na milijone reptilov pokopanih v zahodni Kanadi, v Združenih Državah, v Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji, pri čemer smo omenili samo del takšnih primerov — vse to lahko pojasnimo samo s sprejemom velike katastrofe.«

Princ Mikasa: Monarchs and Tombs and Peoples — The Dawn of the Orient: »Je bil res vesoljni potop? Izkopavanja arheologov v zadnjih letih so prepričljivo dokazala, da je resnično bil vesoljni potop.«

[Zemljevid na strani 75]

(Lega besedila – glej publikacijo)

TURČIJA

Vrt Eden

Jezero Van

IRAK

Tigris

SIRIJA

Evfrat

Sredozemsko morje

[Slika na strani 76]

Najprej je grešila Eva, nato Adam. »Zgrešila sta cilj« popolne poslušnosti Bogu.

[Slike na strani 81]

Abel, Enoh in Noe so bili opravičeni po veri, čeprav so bili grešniki. Namerni grešniki so bili kaznovani.