Kaj knjiga vsebuje
Poglavje 3
Kaj knjiga vsebuje
1. Kaj nam Biblija pove o življenju? (Pregovori 21:21).
KAKŠEN vtis imaš, ko vzameš v roke Biblijo? Ali rečeš: »Kako velika knjiga?« ali: »Zame je to pretežko, da bi razumel?« Res je, da je knjiga velika. Da pa je lahko zapisan celoten ljubeči namen, ki ga ima Stvarnik s človeštvom, je že potrebna velika knjiga. Biblija opisuje življenje ljudi — ljudi, kakršen si ti in jaz. Predstavlja življenje kakršno v resnici je, z vsemi njegovimi radostmi in skrbmi, uspehi in porazi. Poroča, kako lahko preprečimo probleme ali jih rešujemo in kako lahko ima naše življenje smisel. Če se poglobiš v njeno vsebino, boš ugotovil, da je ni težko razumeti, temveč da na veličasten način pojasnjuje, kako se lahko »poprimemo resničnega življenja«, ki je pred človeštvom (1. Timoteju 6:19).
PRVIH PET KNJIG
2. a) Naštej prvih pet knjig Biblije. b) Kdo jih je napisal, katerem jeziku in kdaj?
2 Poglejmo najprej prvih pet uvodnih »knjižic« Biblije — pet Mojzesovih knjig, imenovanih tudi Genesis, Exodus, Levitikus, Numeri in Deuteronomium. Teh pet knjig je pogosto označenih kot Pentateuh, kar pomeni »pet zvitkov«, ker so bile prvotno verjetno napisane na pet različnih zvitkov iz živalskih kož. Prerok Mojzes je napisal vse te knjige pred več kot 3400 leti v hebrejščini. Zelo nam bo koristilo, če izvemo, kaj piše v teh knjigah.
3. a) Kaj poroča Genesis o zgodnji zgodovini? b) Kaj kaže na Osvoboditelja?
3 Prva od teh petih knjig, Genesis ali Nastanek, vsebuje poročilo o ustvaritvi nebes in Zemlje, stvari na Zemlji in človeka. Pripoveduje, kako se je na Zemlji pričelo zlo, ko prva človeka, Adam in Eva, nista svojega Stvarnika poslušala, in da je Bog obljubil osvoboditelja, »Seme«. Pozornost usmerja na zvestobo nekaterih mož, kakor je bil Noe in poroča o uničenju pokvarjenega sveta z vesoljnim potopom. Razloži tudi izvor današnjih narodov in njihovih jezikov in pokaže, da prihaja osvoboditelj, »Seme« iz rodu zvestega Abrahama (1. Mojzesova 3:15; 12:3; 22:17, 18). Nadalje opisuje Genesis nadrobno dogodke iz življenja Abrahama, Izaka, Jakoba in Jožefa. Jakob je bil imenovan tudi Izrael, zato so bili njegovi potomci imenovani Izraelci. To navdušujoče zgodovinsko poročilo nam tudi pomaga, da dobimo pregled nad Jehovinimi nameni.
4. a) Kaj vsebujejo ostale štiri Mojzesove knjige, in kakšno korist imajo za nas danes? (5. Mojzesova 32:46, 47). b) Katere zakone vsebujejo te knjige in kako so vplivali na človeštvo?
4 V ostalih štirih knjigah Pentateuha so zapisani dogodki o Mojzesovem življenju, vključno čudežna osvoboditev Izraelcev na Rdečem morju. Nadalje poročajo, kako se je obnašalo ljudstvo pod raznimi preizkušnjami, to pa je bilo napisano kot opozorilo za nas. Te knjige vsebujejo tudi deset zapovedi in druge zakone, od katerih lahko imajo ljudje veliko korist. Mnogi od teh zakonov so v 5. Mojzesovi knjigi ponovljeni in razširjeni.
NADALJNJE ZGODOVINSKE KNJIGE
5. O katerih dogodkih poroča naslednjih dvanajst biblijskih knjig?
5 Sledi serija dvanajst »knjižic«, od Jozue do Estere, ki sestavljajo več kot četrtino biblijskega poročila. V njih je zgodovina Izraela, Božjega izvoljenega ljudstva, in obsegajo več kot tisoč let, od leta 1473 pr. n. št., ko je Jozua, Mojzesov naslednik, peljal Izraelce čez reko Jordan v obljubljeno deželo, pa do leta 443 pred n. št. Resnični življenjski dogodki, o katerih pripovedujejo te strani, so napeti in poučni. Če zasledujemo, kako je Bog ravnal s svojim ljudstvom v biblijskih časih, se lahko naučimo, kako mu lahko danes ugajamo, da bi naše življenje blagoslovil.
6. Kakšno objektivno sliko nam posredujejo knjige Jozua, Sodniki in Ruta? (Sodniki 2:7, 11, 20—22).
6 Knjige Jozua, Sodniki in Ruta opisujejo čas do leta 1107 pr. n. št. in nam posredujejo objektivno sliko o blagoslovih in nesrečah, ki jih je doživel izraelski narod, pač po tem, če so Boga poslušali ali ne.
7. a) Kaj je opisano od prve knjige Samuela do knjige Estere? b) Zakaj so te knjige več kot le zgodovina? (Rimljanom 15:4).
7 Zgodovinska poročila od 1. knjige Samuelove do 2. knjige Kraljev poročajo o osnovanju kraljestva Izraelcev leta 1117 pr. n. št. in o veličastni vladavini kralja Davida in Salomona v naslednjem stoletju. Nato opisujejo delitev ljudstva v severno kraljestvo Izrael in južno kraljestvo Jude leta 997 pr. n. št. in tudi dogodke, ki so vodili do opustošenja Izraela po Asiriji leta 740 pr. n. št. in do opustošenja Jude po Babilonu leta 607. pr. n. št. Obe knjigi Letopisov naštevata zgodnje rodovnike in ponovita zgodovino kraljestva Izraela in Jude. Napisal ju je Ezra, izveden prepisovalec in duhovnik. Knjige Ezra, Nehemija in Estera sledijo dogodkom v židovski zgodovini od odloka perzijskega kralja Cira, ki je Jude leta 537 izpustil iz babilonskega ujetništva, vse do leta 443 pr. n. št. Vse te knjige so več kot le zgodovina; vsebujejo namreč dragoceni nasvet za vse, ki ljubijo pravičnost, in pokazujejo na obljubljenega Osvoboditelja človeštva.
POETIČNE KNJIGE
8. Kdo je napisal Jobovo knjigo, in zakaj je ta knjiga važna za nas? (Job 2:4, 5).
8 Naslednjih pet »knjižic«, to so poetične knjige, je bilo napisanih v različnih razdobjih izraelske zgodovine. Jobovo knjigo je očitno napisal Mojzes, in sicer v istem času kakor Pentateuh. Ona pokazuje, da je Božji glavni nasprotnik satan, duhovna oseba. Po kaže tudi, zakaj je Bog dopustil, da izvaja satan svojo hudobno oblast na Zemlji toliko časa, in daje spoznati, da Bog nagrajuje tiste, ki ohranijo svojo čistost kljub sramotenju in preganjanju s strani satana.
9. a) Kdo je napisal veliko Psalmov in kaj vsebujejo? b) Kdo je napisal druge poetične knjige in zakaj so za nas dragocene? (Preg. 3:5, 6). c) Kdaj so bile te knjige napisane?
9 Psalmi, približno polovico jih je napisal kralj David, vsebujejo molitve, s katerimi se slavi Boga in se mu zahvaljuje za njegovo ljubečo dobroto. V njih najdemo tudi mnogo prerokb o obljubljenem Osvoboditelju. Knjigo Pregovorov, Propovednika in Visoko pesem je skoraj v celoti napisal Davidov sin Salomon. Izražajo veliko praktično modrost in so posebno dragocene zato, ker nam pomagajo obvladati vsakdanje probleme. Te poetične knjige so bile večinoma napisane v 11. stoletju pr. n. št. Posebno zanimive so zato, ker nam kažejo pot do resnične sreče. Hebrejska beseda za »srečo« se v njih čestokrat pojavlja.
PREROŠKE KNJIGE
10. a) Kaj vsebujejo preroške knjige, in zakaj so zanimive za nas? (Izaija 2:2). b) Kdaj so bile napisane preroške knjige Biblije?
10 Mar ne bi rad vedel, kaj ti prinaša bodočnost? To lahko izveš. Sedemnajst »knjižic« od Izaije do Malahije, skoraj vsaka nosi ime pisca, vsebujejo prerokbe, ki so se v preteklosti izpolnile na pomemben način. Napovedujejo pa tudi dogodke našega časa, na primer boj za prestiž med demokratičnimi in ateističnimi narodi, ki se sedaj približuje svojemu višku, kakor tudi osvoboditev Božjega ljudstva iz največje »stiske«, ki jo je svet kdaj doživel (Daniel 11:40 do 12:1). Objavljajo sodne Božje izreke in vest o čudovitem raju, v katerem bodo lahko živeli vsi ljudje, ki ljubijo Boga. Te preroške knjige so bile napisane v istem času kot prej omenjene nadaljnje zgodovinske knjige, pričenši s knjigo preroka Jone leta 844 do prerokbe Malahije, leta 443 pr. n. št.
ŠTIRJE EVANGELIJI
11. a) Kdaj se je končno pojavilo obljubljeno »Seme«? b) Kaj pomenita njegovo ime in naziv? c) Kaj izvemo iz Evangelijev o tem Mesiji? (Matevž 4:17; Marko 1:14, 15; Lukež 7:19, 22; Janez 21:25).
11 Končno se leta 29. n. št. pojavi obljubljeno »Seme« in Osvoboditelj! To je Jezus Kristus. Ime Jezus pomeni »Rešitev od Jehove«, in njegov naziv »Kristus« pomeni »Maziljenec«. Jehova pooblasti Jezusa kot Osvoboditelja, s tem da ga mazili — ne z dišavnim oljem, kakor so delali ob ustoličenju kraljev v starem času, temveč s svojim lastnim usposabljajočim svetim duhom. To je ista usposabljajoča Božja moč, ki je pooblastila biblijske pisce, da so zapisali njegovo »besedo«. »Knjižice« Matevža, Marka, Lukeža in Janeza opisujejo z različnih gledišč Jezusovo delo in oznanjevanje, njegovo mučeniško smrt in vstajenje in izpolnitev mnogih prerokb iz Hebrejskih spisov, ki so ga označevale kot Osvoboditelja.
12. a) Kdaj in v katerih jezikih so bili napisani Evangeliji? b) Zakaj naj bi bili hvaležni za to »dobro vest«? (2. Korinčanom 9:15).
12 Matevž je napisal svoje poročilo o Jezusovem življenju okoli leta 41. n. št. v hebrejščini in pozneje ga je prevedel v grščino. Marko in Lukež sta napisala svoji poročili prav tako pred drugim razrušenjem Jeruzalema (70. n. št.). Janez je svoje poročilo sestavil okoli leta 98 n. št. Ti Evangeliji so bili napisani v grškem govornem jeziku tistega časa, ki je bil takrat svetovni jezik in vsebujejo »dobro vest« o Jezusovem kraljestvu, v katerem lahko mi dosežemo »obilo življenja« (Matevž 9:35; Janez 10:10). Za to čudovito pripravo bodimo Bogu hvaležni.
DEJANJA APOSTOLOV IN PISMA
13. a) Kaj je opisano v »Dejanjih apostolov«? b) Kdo je napisal Dejanja apostolov in katero obdobje zajemajo?
13 »Knjižica«, imenovana »Dejanja apostolov«, opisuje najprej vnebohod obujenega Jezusa in osnovanje krščanske skupščine, ki jo je Bog mazilil in usposobil s svojim svetim duhom. Nato poroča, kako goreče so prvi kristjani oznanjevali dobro vest po celem takrat znanem svetu, in opisuje oznanjevalsko dejavnost apostolov Petra in Pavla. To živahno poročilo je sestavil zdravnik Lukež, potujoči Pavlov tovariš, in zajema čas od leta 33 do približno leta 61. n. št.
14. a) Kdo je napisal enaindvajset pisem Grških spisov? b) Kaj vsebujejo in zakaj so zanimiva za nas danes? (1. Timoteju 4:15, 16)
14 Od Rimljanov do Jude je enaindvajset opominjajočih in spodbudnih pisem. Prvih štirinajst je napisal Pavel, ostale pa drugi apostoli in učenci Jezusa Kristusa. Te »knjižice« prepričljivo govorijo o upanju na vstajenje in spodbujajo vse, ki ljubijo Boga, naj bodo goreči v izpolnjevanju pravičnih del in Božje volje. Pozornost usmerjajo tudi na izpolnitev mnogih prerokb. Pavlova pisma nosijo ime skupščine ali osebe, kateri je pisal. Od Jakoba naprej so pisma označena z imenom pisca.
RAZODETJE
15. a) Kdo je napisal Razodetje, kje in kdaj in kaj vsebuje? (Razodetje 1:1—3). b) Kaj pove o sedanjih »bolečinah« in o bodočih dogodkih?
15 To zaključno preroško knjigo je napisal Janez okoli leta 96 n. št., ko je bil v izgnanstvu na otoku Patmosu. Vsebuje celo vrsto vizij, ki jih je dobil od Boga iz nebes po oslavljenem Jezusu. Napisana je v simboličnem jeziku in objavlja Božje sodne vesti. Pove, zakaj doživljajo ljudje na Zemlji »bolečine« in kako bosta Bog in Kristus človeštvo osvobodila vseh sovražnikov — religioznih, političnih, militarističnih in demonskih — preden se prične tisočletna Kristusova miroljubna vladavina na Zemlji (Razodetje 12:12).
16. Kaj izvemo iz zadnje »knjižice« Biblije o slavni izpolnitvi 1. Mojzesove 3:15?
16 Zadnja »knjižica« Biblije tako pokazuje, kako se bo Božja obljuba o Osvoboditelju človeštva, ki je opisana v prvi knjigi, Genesis, izpolnila na veličasten način in da »Bog sam ... obriše vsako solzo z njih oči« (Razodetje 21:3, 4). To je za vse nas danes resnično »dobra vest«.
[Preučevalna vprašanja]
[Tabela na strani 21]
(Lega besedila – glej publikacijo)
PRVIH 4000 LET ČLOVEŠKE ZGODOVINE
(V glavnem oprto na biblijsko poročilo: Datumi v oklepajih so približno postavljeni)
OSEBE LETO DOGODKI
pr. n. št.
Adam ustvarjen 4026 Upor; Bog obljubi »Seme«
Enoh »vzet« od Boga 3039 Enoh napove sodbo
Noetovo 600. leto 2370 Prične se vesoljni potop
(2189) V Babilonu Bog zmeša jezik
Abraham se rodi 2018
1943 Jehova obljubi Abrahamovo »Seme«
Izak se rodi 1918
1913 »Seme« obljubljeno po Izaku
Jakob se rodi 1858
1781 »Seme« obljubljeno po Jakobu
Jožef se rodi 1767
Jakob umre 1711 Jakob napove, da pride »Seme« iz
Judovega rodu
Job ohrani čistost (1613) Bog zavrne satanov izziv
Mojzes prične s 1513 Bog osvobodi Izraelce iz Egipta
pisanjem Biblije
Mojzes umre 1473 Jozua vodi Izraelce v »deželo«
David postane 1077 (»Seme« obljubljeno po kralju
kralj Davidu iz Jude)
Salomon postane 1037
kralj
Salomon umre 997 Kraljestvo razdeljeno; Izrael
in Juda
Izaija prerokuje (778)
Ezekija — kralj 745
Jude
740 Asirija uniči desetrodovno
kraljestvo Izraela
Jeremija prerokuje 647
Ezekiel prerokuje 613
607 Babilon opustoši Judo
Daniel prerokuje 605
537 Cir iz Perzije dovoli Judom, da
obnovijo »deželo«
Malahija zaključi (443) Hebrejski spisi so sedaj popolni
prerokovanje
332 Grčija vlada nad Judo
63 Rim zavlada nad Jeruzalemom
[Tabela na strani 26]
(Lega besedila – glej publikacijo)
ZGODOVINSKI DOGODKI — PRETEKLI IN PRIHODNJI
(Oprti na Biblijo, na svetovna zgodovinska poročila in na prerokbe, ki so v toku izpolnitve; datumi v oklepajih so postavljeni približno)
LETO
pr. n. št.
Jezus rojen 2. Iz rodovine Abrahama, Davida
LETO
n. št.
Jezus maziljen 29 Jezus postane maziljeno »Seme«
Jezusova mučeniška 33 Učenci razkropljeni
smrt
Jezus obujen 33 Ustanovljena krščanska skupščina
Pavel spreobrnjen (34)
Kornelij spreobrnjen 36
Matevž piše (41)
Evangelij
Pavlovo prvo (47—48)
potovanje
Pavlovo drugo (49—52)
potovanje
Pavlovo tretje (52—56)
potovanje
Lukež piše Evangelij (56—58)
Marko piše Evangelij (60—65)
66 Rimljani oblegajo Jeruzalem,
se umaknejo, kristjani
zapustijo mesto
70 Rimljani opustošijo Jeruzalem
in tempelj
Janez piše Razodetje (96)
Janez piše Evangelij (98)
Apostol Janez umre (100) Nobene ovire več za odpad
325 Konstantin osnuje krščanstvo
Kristus postane kralj 1914 Krščanstvo prične I. svetovno
vojno
Kraljestvo se še 1919 Krščanstvo prizna Društvo
intenzivneje narodov
oznanjuje
1939 Krščanstvo prične II. svetovno
vojno
1945 »Hladna vojna«; vroče vojne
do 1975 (Koreja, Vietnam, sveta dežela)
Človeštvo živi
6000 let na Zemlji 1975
— »Rogovi« osmega kralja
opustošijo »Babilon«
»Velika množica« — Kristus uniči narode v preživi Harmagedonu
Kristus vrže satana — Tisočletna vladavina se prične
in demone v brezno
[Slika na strani 23]
Podobno kot kralj David se moramo zahvaljevati Bogu za njegovo ljubečo dobroto.
[Slika na strani 25]
Bog je pooblastil Jezusa za Osvoboditelja
[Slika na strani 28]
Božji obljubljeni Osvoboditelj bo obnovil srečo vseh človeških ras.
