Kaj se z nami zgodi ko umremo
Poglavje 10
Kaj se z nami zgodi ko umremo
1. Zakaj mi vsi umiramo? (Rimljanom 5:12).
VSI umiramo, ker smo po Adamu nepopolni in grešni.
»Plačilo za greh je smrt« (Rimljanom 6:23).
Ampak kdo želi umreti; posebno še, če si dobrega zdravja, bi se gotovo želel še naprej veseliti življenja.
2. a) Zakaj naj bi se nam življenje zdelo življenja vredno? b) Kaj pokazuje na to, da je bil človek ustvarjen za daljšo dobo kot je sedemdeset ali osemdeset let? (1. Mojzesova 2:9).
2 Veliko je v življenju, kar nas lahko osreči; dobri prijatelji, ljubeča družina, zdravo telesno udejstvovanje, radost nad stvarstvom okrog nas. Kako lepo je gledati lepoto gora ali fjordov, opazovati prekrasen sončni vzhod ali zahod, ali zeleno pokrajino z gozdovi in jezeri! Nekatera drevesa v teh gozdovih živijo že sto let, da, celo tisoče let! Vendar se moramo mi, ljudje, ki nas je Bog ustvaril za plemenitejši namen kakor drevesa, zadovoljiti z življenjsko dobo sedemdesetih ali osemdesetih let. Je naš Stvarnik tako načrtoval?
3. Kakšno doživetje je neki ženi pomagalo do sklepa, da je smrt konec vsega? (Psalm 104:29).
3 Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom smrti. Med vojno na Pacifiku (1941—1945) je postala sovražnica smrt za mnoge ljudi v tem področju resničnost. V divjih bojih, ki so besneli na otoku Okinawe je bilo več kot 203 000 ljudi ubitih ali ranjenih, med njimi 132 000 civilistov.
Ena od preživelih prebivalk Okinawe pripoveduje, kako je s svojim štirideset dni starim sinkom iskala zavetje. Našla ga je v velikem skupnem grobu svoje družine na nekem griču. Nasprotno s tam razširjenim praznoverjem njen sin ni izgubil svoje duše, ko se je z njim bližala grobu. V dolgih urah, ki jih je tam preživela, je ugotovila, da ostanki njenih prednikdv niso izgledali nič drugače kakor zemeljska tla zunaj in je sklepala, da morajo biti popolnoma mrtvi. Kmalu po vojni je prišla v stik z Jehovinimi pričami, ki so ji iz Biblije pokazali, da se mrtvi dejansko vrnejo v zemljo ali »v prah« in da ničesar več ne živi dalje. Bila je prva prebivalka — domačinka Okinawe, ki je oznanjevala »dobro vest« o resničnem upanju za tiste, ki »spijo v smrti« (1. Mojzesova 3:19; 1. Tesaloničanom 4:13).
4. Kako opisuje Biblija stanje smrti?
4 Kaj je še brala ta žena na Okinawi v Bibliji, da je potrdilo njeno mnenje o stanju mrtvih? Tukaj je nekaj stavkov, ki jih je brala in imajo neposredno opraviti s tem vprašanjem:
»Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen. Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti (v grobu), kamor greš« (Propovednik 9:5, 10).
»Jehova, ... reši me zaradi milosti svoje. Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu, kdo bi te slavil?« (Psalm 6:4, 5).
»Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo (hebrejsko: nefeš) svojo zoper oblast groba?« (Psalm 89:48).
»... se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove (človekove)« (Psalm 146:3, 4).
5. Kaj sta šeol in hades, in v kakšnem stanju so tisti, ki gredo tja? (Psalm 115:17).
5 V teh biblijskih stavkih se trikrat pojavi hebrejska beseda šeol; skupno se v Bibliji pojavlja več kot šestdesetkrat. Dobesedno prevedeno pomeni »grob«. V Grških spisih odgovarja temu beseda hades, ki se pojavlja samo desetkrat in ima enak pomen. Obe besedi se vedno nanašata na »splošni grob«, v katerega pridejo grešni Adamovi potomci ob smrti, ne pa na posamezne grobove. To je prostor ali kraj neobstajanja, nezavesti, v katerem morajo mrtvi ostati, dokler jih Bog ne bo obudil. Oni so popolnoma mrtvi, toda ne brez upanja.
KAJ JE »DUŠA«
6. a) Kaj je po splošnem mnenju »duša«? b) Katera hebrejska in katera grška beseda je prevedena z »dušo«?
6 Vendar mnogi ljudje verujejo, da ima človek »dušo«, ki telo ob smrti zapusti, da bi kje drugje živela naprej. Nekateri ljudje mislijo, da Biblija tako uči. Delni razlog je v tem, da so hebrejske in grške besede v Bibliji (nefeš in psyhe) v druge jezike prevedene z besedami, po katerih je mogoče sklepati, da obstaja življenje po smrti. V slovenščini je ta beseda »duša«. Zato je zelo važno, da razumemo resnični pomen hebrejske in grške besede, ki je vselej prevedena z »dušo«.
7. a) Kolikokrat se v Bibliji pojavi ta hebrejska beseda, in kakšen je njen dejanski pomen? b) Kakšne duše so še, razen človeških? Ali duše umrejo? c) Kako se grška beseda duša uporablja za Adama? d) Kako je Adam postal živa duša in kakšen obratni proces se je pozneje zgodil? (Job 34:15).
7 Hebrejska beseda nefeš, se v Bibliji pojavlja približno 750 krat in pravzaprav pomeni »dihajoči«. Kakor smo že videli se ribe, ptice, živali in ljudje v Bibliji označujejo z »dušo« (nefeš). Oni nimajo duše, temveč so duše, dihajoča stvarjenja. Kakor pokažejo prej citirani teksti iz Psalmov se »duša« ne more grobu izogniti. Ona umre. Preiskava 102 mest v Grških spisih, kjer se pojavlja odgovarjajoča grška beseda psyhe, prav tako pokaže, da je človek duša.
»Postal je prvi človek Adam duša (psyhe) živa« (1. Korinčanom 15:45).
Bog je ustvaril »dušo«, z vdihnjenjem diha življenja v nosnice človeku, ki ga je oblikoval iz prahu zemlje. Tako je človek postal »dihajoči« ali živa duša. Ko se je Adam uprl Bogu, ga je Stvarnik obsodil na smrt rekoč:
»Povrneš (se) v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš« (1. Mojzesova 3:19).
Ko je bila obsodba izvršena, je Adam prenehal biti »dihajoči« ali duša, in se je vrnil v mrtev prah, iz katerega je bil vzet. To je bila sprememba ustvarjalnega procesa. Noben njegov del ni živel naprej. Popolnoma je prenehal obstajati.
8. a) Kako poznavalci pojasnjujejo hebrejsko besedo nefeš? b) Kako pojasnjujejo grški slovarji besedo psyhe? c) Katere Jezusove besede dokažejo, da duša ni neumrljiva? (Matevž 26:38).
8 »Duša« je ves, iz materije se sestoječi živi človek, ne samo nek njegov duhovni del. Mnogi učenjaki zastopajo to gledišče. Tako je rekel dr. H. M. Orlinsky, eden najpomembnejših ameriških poznavalcev hebrejščine, o besedi »duša«:
»Biblija ne govori, da bi mi imeli dušo. Nefeš je oseba sama, njena potreba po hrani, kri v njenih žilah, ves njen »obstoj« (New York Times, 12. oktober 1962).
Za grško besedo psyhe navaja grško-angleški slovar definicijo »življenje« in »zavedanje samega sebe, ali osebnost kot središče čustev, želja in razpoloženja«, »živo stvarjenje«, in pokazano je, da je ta izraz celo v nebiblijskih grških delih uporabljen za živali. * Da »živo stvarjenje« ni neumrljivo je pokazal Jezus, ko je po Matevžu 10:28 rekel, da lahko »dušo (psyhe) in telo pogubi v geheni« (NS).
9. a) Kaj je »gehena«? b) Je kdo v njej pri zavesti? (Matevž 18:9).
9 Kaj je torej ta »gehena«? Ker je ta beseda v številnih jezikih prevedena s »pekel«, mar ne bi sklepali, da je s tem mišljen kraj zavestnega mučenja po smrti? Ne. »Gehena« se je imenovala dolina izven mestnega obzidja starega Jeruzalema, in je služila kot odlagališče smeti. Pogosto so tja metali trupla usmrčenih zločincev, da so bili uničeni skupaj z gorečimi odpadki. Zato je »gehena« v Grških spisih dvanajstkrat uporabljena kot simbol večnega uničenja duš, ki so vseskozi hudobne. Ne pomeni večnih muk, temveč večno uničenje. Tisti, ki so bili uničeni v geheni, niso bili bolj mučeni kot telesa, ki se jih danes upepeli v krematoriju.
OVEKOVEČENJE LAŽI
10. Kaj se ohrani po smrti človeka? (Izaija 53:12).
10 Ne, ničesar ni, kar bi se ohranilo po smrti človeka. Odkod poteka torej nauk, ki uči, da ima človek ustvarjeno neumrljivo dušo?
11. a) Kako je postal Babilon »mati« krivih religij vse Zemlje? (Razodetje 17:5).
11 Po potopu v Noetovih dneh je postal njegov pravnuk Nimrod tiran »v nasprotovanju Jehovi«, ki je lovil ljudi in živali. Trdo je vladal ljudem in si dal graditi mesta, med njimi tudi Babel ali Babilon, ki je postal »mati« krivih religij. Tam je pričel Nimrod graditi stolp, da bi kljuboval Bogu. Zato jim je Jehova zmešal jezik in jih po jezikovnih skupinah razkropil »odtod po vsej zemlji« (1. Mojzesova 10:8—10; 11:5—9). Pri tem so vzeli s seboj babilonsko religijo in so povsod po Zemlji ustanovili religije-»hčerke«.
12. a) Kateri nauk je imel v religiji Babilona vedno poseben pomen? b) Toda kaj uči Biblija?
12 Encyclopaedia Britannica (izdaja 1910, zv. 3, str. 115) govori o starodavnih babilonskih naukih o stanju mrtvih:
»Na splošno so si predstavljali veliko, mračno, podzemno votlino, ... v kateri so bili zbrani vsi mrtvi in kjer so životarili v nedejavnosti, v otožnosti in prahu.«
Tako so »religije-hčerke« obdržale babilonski nauk, ki uči, da je »duša« neumrjoča in da živi po smrti v duhovnem svetu. Biblija pa pove čisto jasno nekaj drugega o grešnem človeku: »Duša, ki greši, umrje« (Ezekiel 18:20).
13. Kako strokovnjaki potrjujejo nauk Biblije o duši?
13 Tudi grški filozofi, med njimi Platon, so učili, da je duša neumrljiva. V zvezi s tem je francoski dnevnik Le Monde citiral francoskega filozofa Rogera Garaudyja, ki je rekel, da je grška filozofija »krščanstvo stoletja vodila v zmoto«. Naprej piše tako:
»Dualizem o duši in telesu in iz tega izhajajoči mit o neumrjoči duši ... so Platonove teorije, ki nimajo nič skupnega s krščanstvom ali z Biblijo.«
Celo v delu New Catholic Encyclopedia (zv. 13, str. 449) se priznava pod naslovom »duša« (v Bibliji)«:
»V ... (Hebrejskih spisih) ni dihotomije (delitve) na telo in dušo ... Izraz nefeš, čeprav preveden z našo besedo »duša nikoli ne pomeni dušo ločeno od telesa.«
14. Kaj dokaže, da je takoimenovano krščanstvo učilo neresnico? (1. Timoteju 4:1, 2).
14 Religija krščanstva in drugih dežel je torej učila neresnico, ko je govorila, da duša po smrti telesa živi naprej. V vseh najmanj 850 primerih, v katerih se v Bibliji pojavljata besedi nefeš in psyhe, ni niti enega samega primera, kjer bi bili povezani z izrazi kakor je neumrjoč, neuničljiv ali neminljiv.
»Duša (nefeš), ki greši, umrje.« »Vsaka duša, ki ne bo poslušala ... (se) iztrebi izmed ljudstva« (Ezekiel 18:4; Dejanja apostolov 3:23).
Duša (nefeš, psyhe) po smrti ne živi več.
UPANJE ZA MRTVE
15. a) Kaj se enako zgodi človeku in živalim? (Psalm 49:12). b) Kaj je »duh«, ki je omenjen v Propovedniku 12:7, in kaj se z njim po smrti zgodi?
15 Kakšno je potem upanje za ljudi, ki so umrli? Če Bog zanje ničesar ne bi predvidel, bi ostali — kakor živali — v stanju smrti.
»Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba; kakor te umrejo, umrejo tudi oni ... Vse gre na e n o mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah« (Propovednik 3:19, 20).
Da, očitno je celo, da umre človek prav tako kakor žival, toda upoštevajmo, kaj pove isti pisec Biblije pozneje o »duhu« ali življenjski moči, ki jo je Bog dal človeku:
»Prah se vrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal« (Propovednik 12:7).
Bog torej vzame življenjsko moč človeka spet nazaj.
16. a) Kako se lahko ponazori, da Bogu ni težko Človeka ponovno ustvariti? (Job 14:13). b) Kako Bog obnovi »duha«?
16 Kako bi bilo, če bi se resnični Bog odločil, da obnovi »duha« življenja nekega človeka? S svojim popolnim razumom se lahko točno spomni, kakšen je bil človek. To je podobno kakor če danes ljudje uporabljajo magnetofonski trak, da posnamejo glasove in kretnje ljudi in jih predvajajo po radiu ali zaslonu, še dolgo zatem, ko so ti ljudje že mrtvi. Bogu, Stvarniku, z njegovim spominom neprecenljivih sposobnosti, ni težko, spet narediti iz zemeljskega prahu nekega človeka, z vsemi posameznostmi njegove prejšnje osebnosti in razuma in mu dati njegovega duha ali njegovo življenjsko moč, tako da spet živi. Za Boga ta naloga ni nič težja kakor je bila ustvaritev prvega človeka. Biblija nam zagotavlja, da Bog »mrtve obuja in oživlja« (Janez 5:21).
17. a) Kaj bo Bog »obudil«? b) Kakšno trdno zagotovilo torej imamo? (Marko 12:26, 27).
17 Kaj je tisto, kar bo Bog obudil? V večini slučajev ni od mrtvega ničesar več. Morda je bilo truplo celo sežgano ali so ga požrle zveri. Ob vstajenju bo Bog naredil iz prvin popolnoma novo telo, mu vsadil osebnostne značilnosti iz prejšnjega življenja in obnovil življenjsko moč, tako da bo duša spet živela. Če se ne odtegnemo ljubezni našega Stvarnika, imamo trdno zagotovilo, da nam bo Bog, tudi če umremo, z vstajenjem vrnil življenje. To bo storil za človeštvo, zatem ko bo Zemljo očistil in jo naredil v prebivališče, kjer bomo lahko večno živeli.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 8 Liddell in Scott: A Greek-English Lexicon (9. izdaja, 1968), str. 2026, 2027; Donnegan: A New Greek and English Lexicon, str. 1404.
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 85]
Bog je za človeka predvidel nekaj boljšega.
[Slika na strani 86]
Med vojno na Pacifiku so prebivalci Okinavve iskali pribežališče v grobovih in tako ostali živi.
[Slika na strani 89]
Telo + življenjska moč = živa duša
[Slika na strani 91]
Gehena, kraj izven Jeruzalema, kjer so bila upepeljena trupla usmrčenih zločincev.
[Slika na strani 94]
Človek lahko predvaja, kar je nekoč rekel in storil nekdo, ki je sedaj že mrtev. Bog lahko mrtve privede nazaj v življenje.
