Poglavje 2

Kako je nastala knjiga dobre vesti

1. Kakšna knjiga bi koristila vsemu človeštvu?

KAJ pričakuješ od knjige, ki vsebuje dobro vest za vse človeštvo? Kot prvo bi gotovo morala biti na razpolago v mnogih jezikih. Njena vest bi morala biti pomembna in pomagati bi morala ljudem vseh narodov, da živijo srečno življenje celo v današnjem času, in jim posredovati upanje za bodočnost. To knjigo smo omenili že v prvem poglavju. To je:

2. a) Kako stara je Biblija? b) Zakaj lahko večina ljudi bere Biblijo v svojem jeziku? c) Kako je Biblija razširjena v primerjavi z drugimi knjigami? (Rimljanom 10:14, 18).

² Kakšna knjiga je Biblija? Predvsem je zelo stara knjiga, ker se jo je pričelo pisati že pred več kot 3400 leti. Prispela je v vsako deželo in celo na oddaljene otoke. Najdemo jo lahko v preprostih kočah in v modernih stanovanjih. Ta knjiga je celotna ali v delih bila prevedena v več kot 1575 jezikov in narečij; torej lahko skoraj vsakdo bere Biblijo v svojem jeziku. Nobena druga knjiga ni niti približno tako razširjena. Njena naklada gre v milijarde. Vsako leto se na milijone izvodov Biblij razširi po vsem svetu.

3. a) Zakaj je »Biblija« primerno ime za to knjigo? b) Na kakšnem materialu so bili zapisani prvotni spisi?

 ³ Biblija je pravzaprav sestavljena iz šestinšestdesetih malih knjig, ki so bile zbrane v eno samo knjigo. Beseda »Biblija« poteka iz grške besede biblí’a, ki pomeni »knjižica«. Beseda biblí’a sama je izpeljanka od biblos, s to besedo pa so označevali mehko notranjost rastline papirus. V biblijskih deželah so iz nje pripravljali neko vrsto papirja. Nekaj časa so za prepisovanje biblijskih knjig uporabljali papirus, domneva pa se, da so bili originali pisani na posebne obdelane živalske kože.

4. a) Koliko piscev je pisalo Biblijo? b) V kakšnem obdobju je bila Biblija napisana? c) Zakaj je Biblija edinstvena knjiga modrosti? (Janez 17:17).

⁴ Šestinšestdeset »knjižic« Biblije je pisalo približno štirideset piscev preko 1600 let, v razdobju med leti 1513 pred n. št. in 98 n. št. Vsi njeni pisci so bili glede nauka v popolnem soglasju in razvili so temo, ki se prepleta skozi vso Biblijo. Rezultat je pomembna, da, edinstvena knjiga modrosti.

5. Kateri označbi sta boljši kakor »Stara zaveza« in »Nova zaveza« in zakaj ?

⁵ Nekateri ljudje delijo Biblijo v dva dela, »Testamenta« in trdijo, da »Stari Testament« nima enake vrednosti kakor »Novi Testament«. Toda to ni točno, ker sta oba skupaj samo e n a Biblija. Razen tega je z besedo »testament« mišljena zaveza, Biblija pa obravnava več kot le dve zavezi. Zato je bolje, govoriti o dveh delih Biblije, o »Hebrejskih spisih« in o »Grških  spisih«, ker je bil večji del Biblije napisan v teh dveh jezikih. Hebrejski spisi predstavljajo osnovo za razumevanje Grških spisov in Grški spisi so nadaljevanje Hebrejskih spisov ter vsebujejo njihovo izpolnitev. Vsaka od šestinšestdesetih »knjižic« nam pomaga, da dobimo zaokroženo razumevanje o namenu Stvarnika človeštva.

6. a) Kakšni ljudje so pisali Biblijo? b) Zakaj so te stvari bile napisane? (1. Korinčanom 10:11).

⁶ Ravno tako, kakor je dobra vest Biblije namenjena vsem vrstam ljudi, tako so tudi njeni pisci bili možje iz različnih življenjskih področij. Med njimi so bili pastirji ovac in posestniki čred, ribiči in kmetje, zdravnik in davkar. Vsaj dva sta bila kralja. Drugi so  bili duhovniki, preroki ali pismarji. Eden od piscev je najprej tiste, ki so verovali v dobro vest, silno preganjal, toda spremenil se je in je postal eden najbolj gorečih zagovornikov dobre vesti. Po svoji spreobrnitvi je ta bivši vodilni zagovornik krive religije, apostol Pavel, o do takrat napisanih biblijskih knjigah rekel:

»Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje« (Rimljanom 15:4).

7. Zakaj bi lahko Biblijo označili kot orientalsko knjigo? (Rimljanom 3:1, 2).

⁷ Čeprav se je Biblija najbolj razširila v deželah zahodnega sveta, je v resnici orientalska knjiga. Vsi njeni pisci so bili Orientalci in so živeli na Bližnjem Vzhodu. Večji del njenega obravnavanja se dogaja v deželah Orienta, čigar običaje tudi odseva. Bodoči vladar človeštva je na primer primerjan z orientalskim pastirjem, ki požrtvovalno skrbi za svoje črede:

»Svoje ovce kliče po imenu in jih vodi na pašo. Ko vse ovce svoje izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo glas njegov; a za tujcem ne gredo, temveč beže od njega, ker ne poznajo glasu tujcev ... Dobri pastir da svoje življenje za ovce« (Janez 10:3—5, 11).

Kako srečen bo čas, ko bo ta pastir z Bližnjega Vzhoda postal naš ljubeči Vladar!

KAKO JE BILA DOBRA VEST ZAPISANA

8. V kakšnem pogledu so bili biblijski pisci podobni ljudem danes?

⁸ Možje, ki so pisali Biblijo, so bili nepopolni, delali so napake in so se lahko zmotili. Kot ljudje se niso razlikovali od drugih ljudi. Apostol Pavel je pojasnil možem, ki so njega in njegovega misionarskega tovariša Barnabo zmotno imeli za boga: »Tudi midva sva človeka, z vami enake narave« (Dejanja  apostolov 14:15). Kako je bilo torej mogoče, da so nepopolni ljudje zapisali poročilo, ki je v resnici Božja vest?

9. Zakaj so lahko nepopolni ljudje napisali popolno vest za človeštvo?

⁹ Niso pisali iz lastnega nagiba, temveč so bili navdihnjeni od Boga. Kaj pomeni tukaj beseda »navdihnjeni«? Pomeni, da je Bog, Stvarnik neba in Zemlje, po svojem duhu ali po svoji nevidni usposabljajoči moči spodbudil te može in jim dal v misli, kar naj bi napisali kot njegovo »besedo« ali njegovo vest za človeštvo. Pisec psalmov David, je na primer rekel:

»Duh Jehovin je govoril po meni, in beseda njegova je bila na mojem jeziku« (2. Samuelova 23:2).

In glede preroških vesti je apostol Peter napisal:

»Nobeno prerokovanje pisma (se) ne godi po lastnem razlaganju. Zakaj prerokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temveč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti duh« (2. Petrov 1:20, 21).

10. a) Zakaj je bilo Bogu lahko, posredovati vesti zvestim možem? Navedi primer (2. Mojzesova 34:27, 28; Jeremija 1:1, 2, 9; Ezekiel 1:1; Daniel 7:1). b) Kako se je nadzorovalo sestavo popolne Biblije, in kako se označuje celotno delo? (Razodetje 22:18, 19).

¹⁰ Bogu kot najvišjemu Bitju in Stvarniku vsega vesolja ni bilo težko posredovati vesti zvestim možem na Zemlji. V našem času so ljudje leteli na Mesec in od tam oddajali vesti na Zemljo, ki so jasno in razumljivo prispele več kot 400 000 kilometrov daleč. Razen tega so bile iz iste razdalje prenašane televizijske slike, tako da so ljudje lahko tukaj na Zemlji sedeli v svojih stanovanjih in gledali, kako so se astronavti sprehajali po Mesecu. Če lahko že človek na takšen način posreduje vesti, kakšna malenkost je morala biti za Stvarnika vseh stvari, da je ljudem na Zemlji posredoval vesti in vizije, četudi so prišle  še dlje kot iz ‘nebes nad nebesi’ (1. Kralj 8:27). In tako, kakor je dal Bog svoje misli v misli biblijskih piscev, so jih zapisali kot »Božjo besedo« — kot njegovo vest (Hebrejcem 4:12). Bog je po svojem duhu tudi povzročil, da je bilo vseh šestinšestdeset »knjižic« sestavljenih. Samo te tvorijo popolno Biblijo in se označujejo kot »biblijski kanon«.

TOČNO IN ZANESLJIVO POROČILO

11. Navedi primer za točnost in logični vrstni red Biblije.

¹¹ Presenetljiva je skrbnost Biblije, s katero poroča posameznosti, kakor tudi njena popolna skladnost. V 1. Mojzesovi v 5. in 10. poglavju je na primer naveden rodovnik od časa prvega človeka Adama do časa Noetovih sinov, ki obsega razdobje preko 2000 let. Pozneje je pisal duhovnik Ezra prvo knjigo Letopisov in ta rodovnik ponovil in razširil v prvih devetih poglavjih. Njegovi zapisi obsegajo nadaljnjih 1500 let starega časa in segajo v čas, ko so se Izraelci vrnili iz babilonske sužnosti. Še pozneje ponavljata Matevž in Lukež v svojem Evangeliju bistvene dele teh zgodnjih zapisov in nadaljujeta rodovnik Biblije do Jezusa Kristusa (Matevž 1:1—17; Lukež 3:23—38). Pod vodstvom Božjega duha so torej biblijski pisci zapisali rodovnik od našega prednika Adama do Jezusa, »Sina človekovega« in premostili s tem več kot 4000 let. Zdravnik Lukež je pisal o lastnem Evangeliju:

»Namenil sem se tudi jaz, ko sem vse od začetka skrbno izprašal, po vrsti to pisati« (Lukež 1:3).

Poročilo je zato točno in logično.

12. Kako je Mojzes dobil informacije o zgodnji zgodovini človeštva?

¹² Biblija poroča tudi o zgodnjih »zgodbah« ali zgodovini (1. Mojzesova 2:4; 5:1). Te so se verjetno ustno prenašale. Kako smo potem lahko prepričani,  da so podatki zanesljivi? Bog je ustvaril prvega človeka Adama popolnega. Pozneje se je uprl Bogu, zato ga je Bog obsodil na smrt. Vendar pa je minilo mnogo časa, dokler njegovo popolno telo ni toliko propadlo, da je umrl. Živel je 930 let, vse do časa Lameha (Noetovega očeta), ki je zgodnjo zgodovino človeštva lahko torej izvedel neposredno od Adama. Lameh je vse povedal Noetu in Noetovemu sinu Semu, čigar telo mu je omogočilo, ker je bilo skoraj še popolno, preživeti potop za 500 let. Sem je imel tako priložnost poročati posameznosti o svetu pred potopom Abrahamu in njegovemu sinu Izaku. Izak je lahko predal poročilo svojemu vnuku Leviju, Levi pa verjetno svojemu vnuku Amramu, Mojzesovemu očetu. Čeprav je bila zgodnja zgodovina ustno posredovana, je bilo potrebnih samo pet veznih členov med Adamom in Mojzesom: Lameh, Sem, Izak, Levi in Amram.

13. Zakaj je dal Stvarnik po navdihnjenju zapisati zgodnjo zgodovino? (Psalm 102:18).

¹³ Zaradi podedovane nepopolnosti in verjetno zaradi spremenjenih pogojev po potopu so postajali ljudje vedno slabotnejši. Izak je na primer živel samo 180 let in Mojzes 120 let. Ko se je življenjska doba človeka skrajšala na sedemdeset do osemdeset let, je smatral Stvarnik za primerno, da se zgodnja  zgodovina človeštva ohrani v trajnem poročilu in tako ostane točna. Na ta način imamo vedno zanesljivo pojasnilo o začetku človeštva. Stvarnik je po navdihnjenju povzročil, da je Mojzes sestavil to poročilo, ki je postalo prvi del Biblije.

14. a) Kdo je bil Mojzes? (Hebrejcem 11:23—27). b) Zakaj so bili Mojzes in nadaljnji pisci usposobljeni za pisanje biblijskega poročila? (Dejanja apostolov 3:21).

¹⁴ Kdo je bil Mojzes? Bil je potomec Abrahama, Hebrejca, in se je rodil, ko je bilo njegovo ljudstvo, Izrael v egipčanskem suženjstvu. Mojzesa je posvojila hči faraona, vladarja v Egiptu in bil je vzgojen oziroma šolan na kraljevskem dvoru. Ko pa je nastopilo  sporno vprašanje, je pokazal, da je veliko bolj cenil duhovno bogastvo, ki ga je lahko imel med Božjim ljudstvom kakor vse materialne vrednosti, ki bi jih posedoval v Egiptu. Izbral je trpljenje z Božjim ljudstvom. V teku njegovega življenja v Egiptu in pozneje, ko je bil pastir v divjini, je razvil globoko vero v Boga in postal »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na Zemlji« (4. Mojzesova 12:3). Bil je usposobljen, ne le zato, da izpelje iz Egipta narod, ki ga je sestavljalo milijone Izraelcev, temveč tudi zato, da služi kot Božji pisec, da pod vodstvom njegovega duha napiše prvi del biblijskega poročila. Za njim so še drugi možje z enako vero dodajali druge dele k biblijskemu poročilu, vse dokler ni bilo 1600 let pozneje kompletno. Za nas je zelo zanimivo in dragoceno, spoznati vsebino Biblije.

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 12]

Biblija sega globlje v človeško zgodovino, kakor katerikoli drugi starodavni zapis.

(Lega besedila – glej publikacijo)

STAROST POMEMBNIH RELIGIOZNIH SPISOV

(vključno leto dokončanja)

Pred našim štetjem (pr. n. št.)

leta

4026 Ustvaritev človeka

2370 Vesoljni potop

1473 Pentateuch (Biblija) 3448 let

500 Hinduistične »Knjige znanja« (Veda) 2475 let

480 Konfuzijski »Veliki nauk« (Ta-hsio) 2455 let

443 Zaključni hebrejski spisi (Biblija) 2418 let

43 Budistični spisi, »Tri košare« 2018 let

Naše štetje (n. št.)

leta

98 Zaključena celotna Biblija 1878 let

650 Koran (sveta knjiga Islama) 1326 let

720 Šintoistični Kodšiki in Nihongi 1256 let

1830 Knjiga Mormonov 146 let

1976

(Nebiblijski datumi se opirajo na »Encyclopaerdia Britanica«, izd. 1971.)

[Slike na straneh 16, 17]

Bog je napisal Deset zapovedi

Angeli so govorili Božjo besedo

Vizije v budnem stanju;

Božji duh je bedel nad izbiro iz prejšnjih poročil

Vizije v spanju